Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 15.07.2019
Naslov: Fotografiranje in snemanje garaž
Številka: 0712-1/2019/1666
Vsebina: Pravne podlage, Video in avdio nadzor
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje. Zanima vas:

  1. ali je dopustno, da upravnik fotografira garaže, kjer so lastniški prostori, zaradi suma napačnega parkiranja vozil in v dokazne namene;
  2. ali je v garažnih prostorih dopustno snemanje in preverjanje kamer za nazaj z namenom ugotoviti povzročitelja škode;
  3. ali lahko upravnik obdeluje osebne podatke etažnih lastnikov (telefonske številke) za namene izvršilnega postopka.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov, v nadaljevanju Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Ob tem pojasnjujemo, da konkretnih obdelav osebnih podatkov izven postopka inšpekcijskega nadzora ali upravnega postopka IP ne more dokončno presojati.

 

Za vsako obdelavo osebnih podatkov je treba imeti zakonito in ustrezno pravno podlago. Te so določene v členu 6(1) Splošne uredbe in so za zasebni sektor naslednje:

  •  privolitev (točka (a)),
  •  sklenitev ali izvajanje pogodbe (točka (b)),
  •  zakon oziroma izvajanje javnih nalog (točka (c) oziroma (e)),
  •  zakoniti interesi, ki prevladajo nad interesi posameznika (točka (f)).

 

V zvezi s pravnimi podlagami v zasebnem sektorju si lahko ogledate tudi infografiko, objavljeno na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/png/infografike/pravne_podlage_zasebni_sektor_s_pogoji_privolitve.pdf.

 

IP je za upravnike večstanovanjskih stavb pripravil smernice, v katerih je podal praktične napotke oziroma odgovore na največkrat zastavljena vprašanja, ki bodo tako upravnikom kot upravljavcem zbirk osebnih podatkov v pomoč pri zagotavljanju zakonite obdelave osebnih podatkov: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_za_upravnike_vecstanovanjskih_stavb.pdf.

 

Ad 1)

Po členu 4(1) Splošne uredbe pomeni pojem »osebni podatki« katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. »Obdelava« pa skladno s členom 4(2) Splošne uredbe pomeni vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje.

 

Obdelava (npr. izdelava ali javno prikazovanje) fotografij ne predstavlja nujno kršitve Splošne uredbe. Pri fotografijah vozil gre namreč za obdelavo osebnih podatkov po Splošni uredbi in posledično za potencialno kršitev te uredbe le, če bi se skupaj s temi fotografijami obdelovali tudi osebni podatki posameznikov (npr. registrska označba vozila).

 

IP meni, da bi bilo fotografiranje vozil na lastniških parkirnih prostorih v primerih, ko je to potrebno zaradi preprečevanja določenih kršitev etažnih lastnikov ter zavarovanja njihovih pravic in koristi, eventualno lahko utemeljeno na podlagi zakonitih interesov etažnih lastnikov in upravnika kot njihovega pooblaščenca po členu 6(1)(f) Splošne uredbe. Pogodbeno razmerje med upravnikom in etažnimi lastniki, kot to navajate, namreč ne bi predstavljalo ustrezne pravne podlage za fotografiranje domnevno napačno parkiranih vozil.

 

Ad 2)

Videonadzor na splošno, v večstanovanjskih stavbah pa še posebno, je takšna vrsta obdelave osebnih podatkov, ki predvsem zaradi možnosti, ki jih omogoča tehnologija, lahko pomeni neupravičen poseg v zasebnost posameznikov. Iz tega razloga ZVOP-1 zelo natančno določa, kdaj in pod katerimi pogoji se sme uvesti in izvajati videonadzor v večstanovanjskih stavbah ter izrecno prepoveduje izvajanje videonadzora, ki predstavlja neupravičen poseg v zasebnost posameznikov.

 

Ob upoštevanju splošnih določb za izvajanje videonadzora iz 74. člena ZVOP-1 so temeljni pogoji za uvedbo videonadzora v večstanovanjski stavbi po 76. členu ZVOP-1 sledeči:

- lahko se uvede le, kadar je to potrebno za varnost ljudi in premoženja;

- za uvedbo videonadzora je potrebna pisna privolitev solastnikov, ki imajo v lasti več kot 70 odstotkov solastniških deležev;

- z videonadzorom se lahko nadzoruje le dostop do vhodov in izhodov večstanovanjskih stavb ter njihovi skupni prostori;

- prepovedan videonadzor vhodov v posamezna stanovanja, hišniškega stanovanja in delavnice za hišnika.

 

Opredelitev skupnih prostorov izhaja iz Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 – ZVKSES, 47/06 – ZEN, 45/08 – ZVEtL, 57/08, 62/10 – ZUPJS, 56/11 – odl. US, 87/11, 40/12 – ZUJF, 14/17 – odl. US in 27/17, v nadaljevanju SZ-1), ki v prvem odstavku 5. člena kot skupne prostore določa stopnišča, vhodne vetrolove, hodnike, kolesarnice, pralnice, sušilnice, skupne kleti, zaklonišča, delavnice za hišnike, hišniška stanovanja, prostore za odlaganje odpadkov in druge prostore, ki so namenjeni skupni rabi etažnih lastnikov (dovozi, klančnine in podobno) ter zemljišče, na katerem stavba stoji, lahko pa tudi drugo zemljišče, na katerem so izpolnjeni pogoji lastništva.

 

Na podlagi navedenega IP meni, da snemanje lastniških garažnih parkirnih prostorov na podlagi 76. člena ZVOP-1 praviloma ne bi bilo dopustno, saj ne gre skupne prostore etažnih lastnikov, zaradi česar bi bilo snemanje lastniških garažnih parkirnih prostorov dopustno v primeru, če bi bil za takšno snemanje izpolnjen vsaj eden od pogojev iz člena 6(1) Splošne uredbe (npr. pogoj iz točke (b) ali točke (f)).

 

Dodatna pojasnila o izvajanju videonadzora boste našli tudi v Smernicah glede izvajanja videonadzora, dostopnih na naslednji povezavi:

https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_o_videonadzoru_web.pdf.

 

 

Ad 3)

48. člen SZ-1 določa, da je upravnik večstanovanjske stavbe pooblaščenec etažnih lastnikov, ki zastopa etažne lastnike v poslih, ki se nanašajo na upravljanje večstanovanjske stavbe in ki skrbi, da se izvršujejo pravice in obveznosti iz sklenjenih poslov. Nadalje je v peti alineji četrtega odstavka 118. člena Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/02 in 91/13, v nadaljevanju SPZ) določeno, da upravnik zastopa etažne lastnike v poslih upravljanja in v imenu preostalih etažnih lastnikov vloži izključitveno tožbo ter tožbo za plačilo stroškov in obveznosti, ki bremenijo etažnega lastnika.

 

Upravnik večstanovanjske stavbe ima tako posebno zakonsko pooblastilo, da deluje kot zakoniti zastopnik etažnih lastnikov in v njihovem imenu in za njihov račun vodi izvršilni postopek. Upravnik lahko torej na podlagi SZ-1 in SPZ za izvajanje svojih pooblastil pridobiva določene osebne podatke stanovalcev. Glede na to, da je upravnik med drugim dolžan v imenu preostalih etažnih lastnikov vložiti tožbo za plačilo obveznosti, ki bremenijo drugega etažnega lastnika, lahko od etažnih lastnikov pridobiva vse osebne podatke, ki so potrebni za vodenje in izpeljavo konkretnega izvršilnega postopka. Kot upravljavec pa morate v konkretnem primeru sami presoditi, ali telefonsko številko določenega etažnega lastnika potrebujete za vodenje konkretnega izvršilnega postopka (npr. zaradi lažje in hitrejše komunikacije). Telefonsko številko posameznega etažnega lastnika bi lahko sicer v določenih primerih hranili tudi zaradi izvajanja pogodbe oziroma na podlagi njegove privolitve. IP pa poudarja, da je izbira ustrezne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč konkretne okoliščine in namen obdelave, obveznost upravljavca.

 

 

Lep pozdrav,

 

                                                                                                     Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,                                               

                                                                                                           informacijska pooblaščenka

 

Pripravila:                                                                                                                              

Tina Ivanc, univ. dipl. prav.,
svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov