Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 17.07.2019
Naslov: Zbiranje EMŠO številke za namene državne statistike
Številka: 0712-1/2019/1582
Vsebina: Statistika in raziskovanje
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem navajate, da je bila vaša stranka s strani Statističnega urada RS (v nadaljevanju: SURS) vključena v vzorec poslovnih subjektov za Raziskovanje o strukturi plače za leto 2018 (v nadaljevanju: Struktura plače ZAP-RSP) in pozvana, tudi s strani Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju: AJPES) na sporočanje podatkov o zaposlenih, med drugim tudi na posredovanje EMŠO številke zaposlenih. Navajate, da ima vaša stranka pomisleke glede obstoja pravne podlage za obdelavo podatka o EMŠO številki zaposlenih in za njen namen. Menite, da tega podatka ne zahteva nobena Uredba Sveta Evrope in Komisije, ki so podlaga za izvedbo statistične raziskave o strukturi plače. Prav tako po vašem mnenju ni pravne podlage za posredovanje EMŠO številke v Zakonu o državni statistiki, niti v Navodilu o vsebini in načinu sporočanja podatkov za potrebe navedenega statističnega raziskovanja. Zahteva po številki EMŠO se pojavi le v obrazcih, ki so priloga Letnega programa statističnih raziskovanj za 2019. Edina obrazložitev, zakaj je EMŠO številka vključena v vprašalnik, izhaja iz Obvestila o izvajanju Raziskovanja o strukturi plače, kjer je navedeno, da podatek glede številke EMŠO ni v uredbi in da je vključen ta podatek v vprašalnik za povezovanje z obstoječimi viri. V nadaljevanju se navezujete tudi na neobvezujoče mnenje IP z dne 7.6.2019, št. 0712-1/2019/1175, iz katerega po vašem mnenju izrecno ne izhaja, da pravna podlaga prav za posredovanje podatka o EMŠO številki zaposlenih obstaja, ker v zadnjem odstavku navaja, da iz določbe točke (c) odstavka 1 člena 6 Splošne uredbe in v povezavi s prvim odstavkom 9. člena ZVOP-1 (ki je še vedno v veljavi) izhaja, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če tako določa zakon. Navedeno po vašem mnenju potrjuje tudi 17. člen ZVOP-1. Dodajate še, da vsakokratni letni program statističnih raziskovanj, ki je akt statističnih zahtev za nacionalne in mednarodne potrebe, ne predstavlja pravne podlage v smislu zakona, ki bi dovoljevala EMŠO številke zaposlenih. Glede na navedeno vas zanima, (i) ali obstoji pravna podlaga za obdelavo EMŠO številke zaposlenih ter (ii) katera je ta pravna podlaga.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s točko b) tretjega odstavka 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1 - v nadaljevanju ZVOP-1; v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZustS-A, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. 

 

IP uvodoma pojasnjuje, da lahko podaja le nezavezujoča mnenja in pojasnila, ne more pa izven konkretnih inšpekcijskih postopkov presojati posameznih primerov obdelave osebnih podatkov.

V zvezi z vašim vprašanjem in podajo mnenja, IP izhaja iz načela zakonitosti obdelave osebnih podatkov, kar pomeni, da je kakršnakoli obdelava osebnih podatkov dopustna le, kadar je zakonita. Zakonitost obdelave določa Splošna uredba, ki med drugimi pogoji, v točki (c) odstavka 1 člena 6 določa, da je obdelava zakonita, kadar je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca. To določbo je potrebno gledati tudi v povezavi s prvim odstavkom 9. člena ZVOP-1 (ki je še vedno v veljavi), da se osebni podatki v javnem sektorju (kamor se uvršča SURS) lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Pravno relevantna v kontekstu postavljenega vprašanja pa sta odstavka 2 in 3 člena 6 Splošne uredbe – odstavek 2 člena 6 Splošne uredbe določa, da države članice lahko ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) odstavka 1, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, tudi za druge posebne primere iz poglavja IX. Odstavek 3 člena 6 nadalje določa, da je podlaga za obdelavo iz točk (c) in (e) odstavka 1 določena v skladu s (a) pravom Unije ali (b) pravom države članice, ki velja za upravljavca in nadaljuje, da se namen obdelave določi v navedeni pravni podlagi. Navedena pravna podlaga lahko vključuje posebne določbe, s katerimi se prilagodi uporaba pravil iz te uredbe, med drugim: splošne pogoje, ki urejajo zakonitost obdelave s strani upravljavca; vrste podatkov, ki se obdelujejo; zadevne posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki itd. IP izpostavlja, da »pravo države članice« nujno ne pomeni zakonodajnega akta, sprejetega s strani parlamenta, temveč kateregakoli pravnega akta, temelječega na zakonu, kar izhaja tudi iz uvodne določbe št. 41 k Splošni uredbi. 

Osnovne naloge pri izvajanju dejavnosti državne statistike opravlja Statistični urad Republike Slovenije (v nadaljevanju: SURS) v skladu z Zakonom o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in 9/01; v nadaljevanju: ZDSta).

Na podlagi prvega odstavka 34. člena ZDSta ima SURS zaradi izvajanja programa statističnih raziskovanj pravico zbirati podatke iz vseh obstoječih virov, pri čemer 22. člen določa še, da je  program statističnih raziskovanj akt statističnih zahtev za nacionalne in mednarodne potrebe, program statističnih raziskovanj pa je lahko srednjeročni ali letni (23.a člen ZDSta). V konkretnem primeru je pravno relevanten slednji. Letni program statističnih raziskovanj je pregled v posameznem letu načrtovanih statističnih raziskovanj, ki se izvajajo v skladu z ZDSta in ki ga sprejme predstojnik SURS v soglasju s pooblaščenimi izvajalci državne statistike in se objavi v Uradnem listu RS. Trenutno veljavni je Letni program statističnih raziskovanj za 2019 (velja od 1.1.2019 do 31.12.2019) (Uradni list RS, št. 75/18; v nadaljevanju: LPSR 2019), ki pod zap. št. 05.13 med drugim določa namen in vsebino raziskovanja Struktura plače ZAP-RSP za leto 2018, ki ga SURS izvaja s pomočjo pogodbenega izvajalca (AJPES).  V rubriki »Vsebina« so natančno navedeni vsi podatki, ki jih SURS zbira in obdeluje za izvajanje tega raziskovanja, vključno s podatkom o EMŠO številki zaposlenih. 

Šesti odstavek 34. člena ZDSta zavezuje SURS, da podatkov ne sme posredovati drugim uporabnikom podatkov v obliki oziroma na način, ki omogoča identifikacijo poročevalske enote, na katero se zbrani podatki nanašajo. SURS sme uporabljati tako pridobljene podatke samo za izdelavo vzorcev in za statistične analize, katerih rezultati ne omogočajo identifikacije poročevalske enote, na katero se podatki nanašajo.

Prvi odstavek 35. člena ZDSta zavezuje poročevalske enote (ki so na podlagi 4. člena ZDSta tudi fizične in pravne osebe, ki so z LPSR določene kot dajalci podatkov), ki morajo v skladu z zakonom in LPSR obvezno poročati, da morajo SURS in pooblaščenim izvajalcem posredovati popolne in pravilne podatke brezplačno, pravočasno in na predpisani način (prvi odstavek 54. člena ZDSta za kršitev te določbe predpisuje tudi globo).

Glede na navedeno in glede na uvodna izhodišča o zakonitosti obdelave osebnih podatkov izhaja, da gre v vašem primeru za zakonito posredovanje osebnih podatkov SURS-u, v skladu z ZDSta in na njegovi podlagi sprejetem LPSR 2019.

IP še dodaja, da je v zvezi z vprašanjem o pravnih podlagah za zbiranje osebnih podatkov za izvajanje raziskovanj o strukturi plač s strani SURS, izdal že kar nekaj mnenj (št. 0712-1/2015/1632 z dne 11.6.2015, št. 0712-1/2011/665 z dne 16.3.2011, itd.), ki so dostopna na spletni strani IP.

 

V upanju, da ste dobili odgovore na svoja vprašanja, vas lepo pozdravljamo.

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka