Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 15.07.2019
Naslov: Videonadzor dostopa do objekta v enostanovanjski stavbi
Številka: 0712-1/2019/1668
Vsebina: Pravne podlage, Video in avdio nadzor
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem navajate, da živite v enostanovanjski hiši, v kateri sta dve ločeni stanovanjski enoti, pri čemer lastniško obvladujete 75 % nepremičnine, solastnica pa ima preostali del. Zaradi varnosti premoženja želite uvesti videonadzor dostopa do objekta, seveda znotraj ograjenega zemljišča, v skladu z vsemi pogoji, ki jih zahteva zakonit videonadzor. Pred uvedbo videonadzora bi pisno obvestili solastnico. Videonadzor bi se izvajal predvsem ob sprožitvi alarma. Podatki bi se shranjevali teden dni v oblaku. Dostop do oblaka bi imeli z geslom zgolj vi. Pri dvoriščnih vratih bi namestili obvestilo primerne velikosti za vse vaše obiskovalce, kot tudi obiskovalce solastnice. Snemali ne bi vhoda v stanovanje solastnice, kot tudi ne izven ograjenega zemljišča. Zanima vas, ali se v opisanem primeru za uvedbo videonadzora lahko smiselno uporabi določba za večstanovanjsko stavbo, ki terja 70 % delež lastništva. Nadalje sprašujete, ali ima solastnica pravico uvesti svoj videonadzor oz. ali lahko zahteva dostop do oblačne storitve, kjer se teden dni hranijo podatki.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov oz. Uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je odgovornost za zakonito vzpostavitev in izvajanje videonadzora vedno na upravljavcu osebnih podatkov, ki mora biti to zmožen tudi dokazati. IP izven postopka inšpekcijskega nadzora ne more podajati konkretnih ocen o tem, ali upravljavec izpolnjuje pogoje za uvedbo in izvajanje videonadzora, niti se ne more opredeljevati glede konkretnih lokacij oziroma točk, kjer bi se sistem namestil. Videonadzor je sam po sebi ena hujših oblik posegov v zasebnost posameznika, zato je prav, da je ustrezno zakonsko reguliran in omejen na tisto, kar je nujno in sorazmerno za doseganje ciljev in namenov, ki naj bi jim videonadzor služil. V Sloveniji to ureja ZVOP-1, ki se v tem delu do morebitne drugačne ureditve še uporablja tudi po začetku veljave Splošne uredbe o varstvu podatkov.

 

Specifična ureditev področja videonadzora v 76. členu ZVOP-1 določa eksplicitno le ureditev in izvajanje videonadzora v večstanovanjskih stavbah, kot jih definira 2. člen Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju SZ-1). Vendar IP na tem mestu predlaga, da se z vidika transparentnosti uporabe videonadzora, določbe ZVOP-1, ki urejajo videonadzor v večstanovanjskih stavbah, uporabljajo tudi za enostanovanjske stavbe. Videonadzor v večstanovanjskih stavbah ZVOP-1 ureja v 76. členu, kjer določa stroga pravila glede njegove vzpostavitve in izvajanja. V skladu z določbo prvega odstavka 76. člena je za uvedbo videonadzora v večstanovanjski stavbi potrebna pisna privolitev lastnikov, ki imajo v lasti več kot 70 odstotkov lastniških deležev. Če imate v opisanem primeru, kot lastnik, 75% lastniški delež, torej lahko vzpostavite videonadzor, seveda pa bi morali ob tem upoštevati tudi druga zakonska določila. Videonadzor se tako v večstanovanjski stavbi lahko uvede le, kadar je to potrebno za varnost ljudi in premoženja (ponovno je na vaši strani dokazovanje nujnosti vzpostavitve videonadzora). Namen vzpostavitve videonadzora je torej z zakonom natančno določen. Solastniki ali etažni lastniki morajo torej oceniti, da obstaja verjetnost ogrožanja življenja ali telesa posameznikov oziroma nastanka premoženjske škode. Z videonadzorom v večstanovanjski stavbi se lahko nadzoruje le dostop do vhodov in izhodov večstanovanjskih stavb ter njihovi skupni prostori. Prepovedano je izvajati videonadzor nad hišniškim stanovanjem ter delavnico za hišnika, prav tako je z videonadzornim sistemom prepovedano snemati vhode v posamezna stanovanja. V skladu s četrtim odstavkom 76. člena ZVOP-1 je prav tako prepovedano omogočiti ali izvajati sprotno ali naknadno pregledovanje posnetkov videonadzornega sistema preko interne kabelske televizije, javne kabelske televizije, interneta ali s pomočjo drugega telekomunikacijskega sredstva, ki lahko prenaša te posnetke. Ob tem IP opominja, da mora v skladu s četrtim odstavkom 74. členom ZVOP-1 oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki izvaja videonadzor, o tem objaviti obvestilo. Obvestilo mora biti vidno in razločno objavljeno na način, ki omogoča posamezniku, da se seznani z njegovim izvajanjem najkasneje, ko se nad njim začne izvajati videonadzor. Omenjeno ne velja zgolj za stanovalce, ampak za vse posameznike, ki so lahko izpostavljeni videonadzoru, torej tudi za obiskovalce.

 

Prav tako je potrebno v skladu s petim odstavkom 74. člena ZVOP-1 videonadzorni sistem, s katerim se izvaja videonadzor, ustrezno zavarovati pred dostopom nepooblaščenih oseb, enak standard varovanja pa velja tudi za dostop nepooblaščenim osebam do hranjenih posnetkov. Vpogled v videoposnetke pomeni enega od možnih načinov obdelave osebnih podatkov. Upravljavec zbirke posnetkov, ki nastaja ob izvajanju videonadzora lahko videoposnetke pregleduje le v skladu z osnovnimi nameni njihovega zbiranja, na primer za zagotavljanje varnosti ljudi ali premoženja oziroma eventualno v primeru nekega izrednega, deviantnega dogodka, ko bi videoposnetek služil kot dodaten dokaz v pravnem postopku. Ob upoštevanju načela najmanjšega obsega osebnih podatkov se lahko v posnetke videonadzora vpogleda zgolj, kadar pride do »dogodka«, ki ga opisujejo pogoji za uvedbo videonadzora. Nastale posnetke pa lahko izvajalec videonadzora posreduje tretjim osebam zgolj pod pogojem, če le-ti izkažejo ustrezno pravno podlago.

 

V predmetnem primeru pa torej solastnica, ki ima v lasti 25 % lastniški delež, ne bi mogla pridobiti ustrezne oz. potrebne pisne privolitve, ki bi odražala soglasje 70 % lastniških deležev. Zaradi tega solastnica videonadzora skupnih prostorov in okolice enostanovanjske stavbe ne bi mogla izvajati na podlagi 76. člena ZVOP-1, pač pa bi morala imeti za izvajanje takšnega videonadzora kakšno drugo pravno podlago. Ob tem je potrebno še opozoriti, da bi se v primeru, če bi kateri od solastnikov v enostanovanjski hiši izvajal videonadzor zgolj nad vhodom v svoje stanovanje ali nad tistim prostorom, ki je izključno v njegovi lasti, takšna obdelava osebnih podatkov lahko štela kot obdelava s strani fizične osebe med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti, kar bi po določbi točke (c) člena 2(2) Uredbe lahko pomenilo, da se določbe Uredbe za takšen videonadzor sploh ne bi uporabljale.

 

Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, kamor štejemo tudi videonadzor, ki se ne izvaja s strani fizične osebe med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnost, ureja prvi odstavek člena 6 Uredbe, ki določa, da je obdelava zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

  1. posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;
  2. obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;
  3. obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;
  4. obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;
  5. obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;
  6. obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

 

V konkretnem primeru, je vpogled v videoposnetke s strani tretje osebe dopusten, kolikor v obstaja ustrezna pravna podlaga. V nasprotnem primeru bi takšna obdelava osebnih podatkov lahko bila nezakonita. V posnetek bi pa lahko vpogledale pooblaščene osebe izvajalca videonadzora, če bi za tak vpogled v konkretnem primeru izkazali, da je potreben za doseganje namena, za katerega se (med drugim) tak videonadzor izvaja, to je za varovanje ljudi in premoženja.

 

IP je glede videonadzora v večstanovanjskih stavbah izdal številna mnenja, ki so objavljena na spletni strani IP in so vam lahko v pomoč: https://www.ip-rs.si/vop/

 

 

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.              

                      

 

                                                                                               Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,                                                  

                                                                                               Informacijska pooblaščenka

 

Pripravila:                                                                                                                              

Jasmina Mešić,
svetovalka pooblaščenca za preventivo