Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 09.07.2019
Naslov: Dostop do podatkov lastnikov parcel
Številka: 0712-1/2019/1635
Vsebina: Pravne podlage, Pridobivanje OP iz zbirk
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaš dopis, v katerem navajate, da ste projektivni biro, ki za večje geografsko območje (predvsem ruralno) sodeluje pri projektiranju optičnega telekomunikacijskega omrežja, ki bo prebivalcem ruralnih področij v Sloveniji zagotovilo sodobno optično povezljivost. V sklopu priprave dokumentacije ste naleteli na večje število parcel, ki so v lasti fizičnih oseb in za katere morate eno po eno preverjati lastniške podatke v zemljiški knjigi. Včasih tisti dostop zablokira, zahteva vedno znova nove kode .... Tovrstni postopek je, skratka, zelo dolgotrajen in terja izjemno ponavljajoče delo (copy / paste). Teh parcel je precej, skupaj okoli 2000, interes vseh pa je, da bo dokumentacija pripravljena v najkrajšem možnem roku. Obrnili ste se na GURS, kjer so zatrdili, da bi lahko do podatkov o lastnikih parcel dostopali, v kolikor bi s strani IP dobili za to soglasje / dovoljenje. Ker vam bo ročna obdelava teh podatkov (ob hkratni povečani možnosti napak) vzela zelo veliko časa, vas zanima, ali bi bilo mogoče za seznam parcel, ki bi jih dostavili, pridobiti podatke tudi o lastnikih, ki so fizične osebe, in njihovih deležih lastništev (potrebno za pripravo služnostnih pogodb). S tem bi ob uporabi informacijskih tehnologij, ki so v letu 2019 na voljo, bistveno pohitrili, pocenili in poenostavili postopek dostopa do podatkov, do katerih tako ali tako morate priti, vendar ne na izjemno počasen in tog način preverjanja parcele po parcelo, kjer je še dodatno povečana možnost napak človeškega faktorja, kar bo potencialno povzročalo zamike pri projektu.

 

****

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov; v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi zgoraj navedenim vprašanjem.

 

****

 

Uvodoma pojasnjujemo, da lahko IP posamezne primere obdelave podatkov konkretno presoja le v okviru inšpekcijskega ali drugega upravnega postopka. IP namreč ne sme in ne more prevzeti odgovornosti posameznih subjektov za njihovo poslovanje, podobno kot to velja za druge inšpekcijske organe. Zato poudarjamo, da IP v mnenju ne more namesto upravljavca presojati, ali je posamezna zahteva za posredovanje podatkov utemeljena, to je naloga in odgovornost upravljavca. Iz tega razloga v nadaljevanju podajamo zgolj splošna pojasnila ter izpostavljamo relevantno pravno podlago ter pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je določeno posredovanje podatkov zakonito. Konkretno presojo pa mora opraviti izključno upravljavec osebnih podatkov.

 

IP ni pristojen za izdajo soglasij oziroma dovoljen za posamezne obdelave osebnih podatkov, saj se le ti lahko obdelujejo le v primeru, če za določeno obdelavo osebnih podatkov, kamor med drugim spada tudi njihovo zbiranje, vpogledovanje, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, obstaja ustrezna pravna podlaga. Te so določene v členu 6(1) Splošne uredbe, ki predpisuje, da je obdelava zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d) obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f) obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

 

V vašem predstavljenem primeru je potrebno pravno podlago za pridobivanje osebnih podatkov iz zbirk GURS presojati z vidika točke (c) člena 6(1) Splošne uredbe, kar pomeni, da je obdelava oziroma pridobivanje osebnih podatkov iz zbirk GURS zakonita, če je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca.

 

Področni zakon v smislu člena 6(1)(c) Splošne uredbe je v konkretnem primeru Zakon o evidentiranju nepremičnin (Uradni list RS, št. 47/06, s sprem., v nadaljevanju ZEN), ki v XII. poglavju ureja izdajanje in javnost podatkov, ki se vodijo v evidencah o nepremičninah (zemljiški kataster, kataster stavb, register nepremičnin, evidenca državne meje in register prostorskih enot), ki jih vodi in vzdržuje GURS.

 

V prvem odstavku 114. člena ZEN je določeno, da so zemljiški kataster, kataster stavb, register nepremičnin, evidenca državne meje in register prostorskih enot javne evidence, drugi odstavek pa nadalje določa, da ima vsakdo pravico vpogledati v podatke in pridobiti podatke iz javnih evidenc iz prejšnjega odstavka o posameznih parcelah, stavbah in delih stavb ali o posamezni nepremičnini, ki so ob vpogledu vpisani kot zadnji vpisani podatki, pri čemer pa lahko glede lastnika pridobi le podatke o imenu in priimku, naslovu stalnega prebivališča ter o letnici rojstva. Citirani določbi sta bili delno razveljavljeni, in sicer:

  1. z odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-464/06-13 z dne 5. 7. 2007, kjer je Ustavno sodišče odločilo, da se prvi in drugi odstavek 114. člena ZEN razveljavita, kolikor določata javnost registra nepremičnin v delu, ki se nanaša na podatke o lastniku, uporabniku, najemniku in upravljavcu nepremičnine, če gre za fizično osebo;
  2. z odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-98/11-17 z dne 26. 9. 2012, kjer je Ustavno sodišče odločilo, da se prvi in drugi odstavek 114. člena ZEN razveljavita, kolikor določata javnost zemljiškega katastra in katastra stavb v delu, ki se nanaša na podatke o lastniku, če gre za fizično osebo.

 

Ob upoštevanju zgoraj navedene razveljavitve določb prvega in drugega odstavka 114. člena ZEN s strani Ustavnega sodišča RS, podatki o lastnikih, ki so fizične osebe in katerih osebni podatki se vodijo v registru nepremičnin, zemljiškem katastru in katastru stavb, niso več javno dostopni. Ob upoštevanju določb člena 6 Splošne uredbe se zato podatki o lastnikih, ki so fizične osebe, lahko posredujejo le še tistim pravnim ali fizičnim osebam, ki jih za pridobivanje takšnih podatkov pooblašča ZEN ali kakšen drug zakon, ali pa če bi za to obstajala kakšna druga pravna podlaga iz člena 6(1) Splošne uredbe.

 

GURS bi torej lahko vašemu podjetju omogočil dostop do podatkov o lastnikih, ki so fizične osebe in katerih osebne podatke vodi v registru nepremičnin, zemljiškem katastru in katastru stavb, le v primeru, če bi za to obstajala podlaga v zakonu, pri čemer pa nam takšna zakonska ali druga pravna podlaga iz člena 6 Splošne uredbe ni poznana.

 

 

Lep pozdrav,

 

 

Pripravil:

Jože Bogataj,

namestnik informacijske pooblaščenke

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka