Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 15.07.2019
Naslov: Javna objava fotografij na Facebookovi strani in fotografiranje s pomočjo brezpilotnih letalnikov
Številka: 0712-1/2019/1675
Vsebina: Fotografije kot OP, Pravne podlage
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po pošti prejel vaš dopis, v katerem pojasnjujete, da določeni posamezniki javno in brez privolitve na strani na Facebooku objavljajo fotografije, na katerih so nekateri člani vaše družine, poleg tega enega izmed družinskih članov uporabniki poimensko omenjajo v komentarjih. Pojasnjujete tudi, da so nekatere fotografije posnete z droni. Zanima vas, kako ustaviti objavljanje komentarjev in fotografij.

 

***

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

IP uvodoma izpostavlja, da v sklopu neobvezujočega mnenja vsekakor ne more presojati konkretnih dejanj obdelav, temveč lahko to stori šele v okviru inšpekcijskega postopka, zato v nadaljevanju podaja splošna pojasnila.

 

1. Objave na Facebooku

 

IP pojasnjuje, da je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ki ga ureja 38. člen Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I in naslednji; v nadaljevanju Ustava RS). Objava podatkov na spletni strani Facebook pa ne predstavlja nujno kršitve predpisov s področja varstva osebnih podatkov. V primeru objave podatkov posameznika gre lahko za poseg v pravice zasebnosti in osebnostnih pravic iz 35. člena Ustave RS, ki se varujejo pred pristojnimi sodišči.

 

Namreč vsi osebni podatki sami po sebi ne uživajo zaščite v skladu s Splošno uredbo in ZVOP-1, temveč so te zaščite deležni le v primeru, če gre za obdelavo osebnih podatkov v celoti ali delno z avtomatiziranimi sredstvi in za drugačno obdelavo kakor z avtomatiziranimi sredstvi za osebne podatke, ki so del zbirke ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke, kot to določa prvi odstavek člena 2 Splošne uredbe. »Osebni podatek« pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, »zbirka« pa pomeni vsak strukturiran niz osebnih podatkov, ki so dostopni v skladu s posebnimi merili, niz pa je lahko centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi (prva in šesta točka člena 4 Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov).

 

Za obdelavo osebnih podatkov kot to ureja Splošna uredba pa je potrebno zagotoviti ustrezno pravno podlago, v nasprotnem primeru gre lahko za nezakonito obdelavo osebnih podatkov. Pravne podlage ureja prvi odstavek člena 6 Splošne uredbe, ki določa, da je obdelava zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d) obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f) obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

 

V kolikor na podlagi vsega navedenega menite, da gre v konkretnem primeru za kršitev predpisov s področja varstva osebnih podatkov, lahko pri IP vložite prijavo. Kakor je bilo že uvodoma pojasnjeno, je IP pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov, ki ga ureja 38. člen Ustave RS. Četudi konkretni primer ne bi predstavljal kršitve predpisov s področja varstva osebnih podatkov, to ne bi pomenilo, da posameznik nima pravice do morebitnega drugega pravnega varstva. Nasprotno, pravni red daje posamezniku vrsto zahtevkov, ki so namenjeni varstvu pravic zasebnosti in osebnostnih pravic. Tako lahko npr. posameznik v primeru, ko je prepričan, da se z določenim dejanjem posega v njegove osebnostne pravice, na podlagi 134. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/2007-UPB-1; OZ) vloži tožbo in sodišču predlaga, da odredi prenehanje dejanja, s katerim se krši nedotakljivost njegove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga njegova osebnostna pravica. Poleg tega lahko posameznik v primeru, da je z ravnanjem druge osebe prišlo do občutnega posega v posameznikovo zasebnost in je posamezniku zaradi tega nastala škoda, na podlagi 179. člena OZ vloži tožbo pred pristojnim sodiščem in od povzročitelja škode zahteva denarno odškodnino.

 

V primeru objave osebnih podatkov, ki ne izvirajo iz zbirk osebnih podatkov, lahko takšno ravnanje pomeni tudi storitev katerega od kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime iz osemnajstega poglavja Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12-UPB2, s sprem; v nadaljevanju: KZ-1), kjer so v členih 158. do 162. določeni elementi kaznivih dejanj, kot so npr. razžalitev, obrekovanje, žaljiva obdolžitev, opravljanja in očitanje kaznivega dejanja z namenom zaničevanja, pri  čemer pa je potrebno opozoriti, da se pregon za navedena kazniva dejanja začne na zasebno tožbo (168. člen KZ-1).

 

Neupravičeno slikovno snemanje lahko pomeni tudi kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja po 138. členu KZ-1, ki določa, da se, kdor neupravičeno slikovno snema ali naredi slikovni posnetek drugega ali njegovih prostorov brez njegove privolitve in pri tem občutno poseže v njegovo zasebnost, ali kdor takšno snemanje neposredno prenaša tretji osebi ali ji takšen posnetek prikazuje ali ji kako drugače omogoči, da se z njim neposredno seznani, kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta. Pregon za kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja se začne na predlog, ki ga na pristojni policijski postaji ali na pristojnem državnem tožilstvu vloži prizadeta oseba.

 

Še enkrat je treba poudariti, da IP v zvezi z zahtevki posameznikov, ki temeljijo na 35. členu Ustave RS, nima stvarne pristojnosti, pač pa so v teh primerih stvarno pristojna sodišča.

 

2. Fotografiranje z uporabo brezpilotnih letalnikov

 

Glede uporabe brezpilotnih letalnikov oz. dronov IP pojasnjuje, da je za zakonito obdelavo osebnih podatkov (npr. snemanje in fotografiranje posameznikov) s pomočjo navedene tehnologijo potrebno upoštevati določbe Splošne uredbe in Uredbe o sistemih brezpilotnih zrakoplovov.

 

Pri zajemu in obdelavi osebnih podatkov je ključno upoštevati načeli omejitve namena obdelave (v skladu s tem načelom se osebne podatke lahko obdeluje le za določene, izrecne in zakonite namene) in najmanjšega obsega podatkov (to pomeni, da so osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo).  V vsakem primeru pa mora biti posameznik o obdelavi osebnih podatkov obveščen v skladu s 13. in 14. členom Splošne uredbe. Namreč posameznik ima pravico vedeti, kdaj in kdo zbira njegove podatke, zakaj in koliko časa.

 

V kolikor nadzor s pomočjo brezpilotnih letalnikov predstavlja sistematično in obsežno vrednotenje osebnih vidikov v zvezi s posamezniki, ki temelji na avtomatizirani obdelavi (vključno z oblikovanjem profilov, in je osnova za odločitve, ki imajo pravne učinke v zvezi s posameznikom ali nanj na podoben način znatno vplivajo) ali obsežno sistematično spremljanje javno dostopnega območja je v določenih primerih potrebno izvesti predhodno izvedbo ocene učinkov takšne obdelave v zvezi z varstvom podatkov. Ključne informacije glede ocene učinkov so zbrane na strani IP:

https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/kljucna-podrocja-uredbe/ocena-ucinka-v-zvezi-z-varstvom-podatkov/#c1915.

 

Seznam dejanj obdelav osebnih podatkov, za katere velja zahteva po izvedbi ocene učinka v zvezi z varstvom osebnih podatkov po 4. odstavku člena 35 Uredbe, je dostopen na povezavi:

https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/Ocene_ucinkov/Seznam_dejanj_obdelav_osebnih_podatkov__za_katere_velja_zahteva_po_izvedbi_ocene_ucinka_v_zvezi_z_varstvom_osebnih_podatkov.pdf.

 

Poleg tega je pri uporabi brezpilotnih letalnikov v skladu s petim odstavkom 19. člena Uredbe o sistemih brezpilotnih zrakoplovov operater dolžan pred zajemom podatkov z uporabo brezpilotnih letalnikov opraviti posebno oceno učinkov v zvezi z varstvom osebnih podatkov, ki ga nato posreduje IP. Gre za ločeno obveznost glede na zgoraj omenjene določbe Splošne uredbe, saj je v tem primeru predpisani obrazec, za oceno učinkov po Splošni uredbi pa takšen obrazec ni predpisan, vendar se dejansko gradiva za izvedbo ocene lahko prekrivajo. Informacije o izvedbi ocene učinkov na varstvo osebnih podatkov pri uporabi dronov so dostopne tukaj:

https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/doc/obrazci/ZVOP/DPIA_FAQ.docx.

 

V kolikor menite, da gre v konkretnem primeru za kršitev predpisov s področja varstva osebnih podatkov, lahko pri IP vložite prijavo. Prijavo se lahko pošlje po elektronski pošti na naslov gp.ipping@ip-rspong.si oziroma po navadni pošti. Priporočamo, da se prijavo pošlje na obrazcu »Prijava kršitve varstva osebnih podatkov (Obrazec ZIN PRIJAVA)«, ki je dostopen na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/obrazci/varstvo-osebnih-podatkov.

 

 

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

 

 

                                                                                               Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,                                                  

                                                                                               informacijska pooblaščenka

 

Pripravila:                                                                                                                              

Neja Domnik, mag. prav.,

raziskovalka pri IP