Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 15.07.2019
Naslov: Izvajanja videonadzora v prostorih urgentno kliničnega bloka
Številka: 0712-1/2019/1679
Vsebina: Ocene učinkov v zvezi z varstvom podatkov , Video in avdio nadzor
Pravni akt: Mnenje

Prejeli smo vaš dopis, v katerem nas prosite za mnenje. Kot pojasnjujete v Urgentno kliničnem bloku (UKB)  dnevno obravnavate od 200 do 300 pacientov. Približno enako število pacientov obravnavajo tudi sosednje enote, tako je na urgenci dnevno preko 600 ljudi brez upoštevanja njihovih spremljevalcev. Zaradi selitve sedaj svojo dejavnost opravljate na več manjših med seboj oddaljenih lokacijah, zato zagotavljanja nadzora nad pacienti praktično ni mogoče izvajati. Sočasno je v UKB v obravnavi lahko tudi več kot 50 pacientov (pred ambulantami, RTG prostori, mavčarno, Malo OP…). Poleg tega, kot navajate, se zaposleni v UKB vsakodnevno srečujete z vsemi vrstami nasilja, ki ga izvajajo tako pacienti, kakor tudi njihovi spremljevalci. Rezultati tako domačih kot tujih raziskav kažejo, da pojavnost nasilja v bolnišnicah, še posebej na urgentnih oddelkih narašča. V UKB nemalokrat pride do incidentov v skupih prostorih in čakalnicah. V tem primeru naj bi bilo s stališča varnosti zaposlenih  bistveno varneje, če bi lahko imeli pogled nad dogodkom preko videonadzora in takoj obvestili varnostno službo ali policijo, kot pa se najprej fizično izpostavili incidentu in šele potem ukrepali oziroma obveščali varnostno službo. Zavedate se, da bi z ustreznim številom dodatnega kadra nadzor lažje izvajali, vendar pa vam tega zaenkrat še ni uspelo zagotoviti in vam glede na pomanjkanje medicinskih sester na sploh in sanacijske ukrepe najverjetneje tudi ne bo uspelo. Zato bi si želeli videonadzor v obliki povezave z nekaterimi že obstoječimi kamerami, ki jih uporablja varnostna služba. Glavni namen nadzora bi bil povečati varnost tako zaposlenih kot tudi pacientov, posnetki videonadzora pa se ne bi shranjevali.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

Glede na vaš opis situacije bi šlo za  uporabo t.i. podaljšanega očesa, kar je skladno s smernicami IP (dostopne na: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_o_videonadzoru_web.pdf), treba obravnavati kot izvajanje videonadzora.

Uvodoma je treba upoštevati, da gre lokacijsko za prostore, ki so za posameznika bolj občutljive narave, saj gre za zdravstveno ustanovo, v kateri se obdelujejo zdravstveni podatki posameznikov, ki sodijo med posebne vrste osebnih podatkov. K uvajanju ukrepov, ki predvidevajo poseg v zasebnost posameznikov, kar videonadzor po naravi stvari pomeni, je zato treba pristopati še posebej skrbno in previdno. Podrobno je potrebno pretehtati nujnost, učinkovitost in sorazmernost predvidenih ukrepov glede na zasledovane cilje in ob upoštevanju možnih drugih ukrepov, če in ko so ti na voljo.

Glede na vaš opis je ključno, da je o morebitnem incidentu z elementi nasilja (npr. fizično nasilje nad osebjem ali obiskovalci), čimprej obveščena varnostna služba ustanove. Seveda mora biti pred tem s samim incidentom seznanjeno osebje, ki nato obvesti varnostno službo, strinjamo pa se, da ni primerno, da se v incidente nasilne narave vmeša zdravstveno osebje. Predvidevamo, da incident bodisi zazna zdravstveno osebje samo, bodisi jih na to opozorijo drugi pacienti ali obiskovalci. V obeh primerih lahko do obveščanja varnostne službe mine nekaj časa. Menimo, da videonadzor, kjer bi se shranjevali posnetki, za zasledovane namene t.j. hitre reakcije varnostnega osebja, ni sorazmeren, saj ogled posnetkov za nazaj hitre reakcije ne more zagotoviti, pretehtati pa je treba, ali je sorazmeren videonadzor na način podaljšanega očesa.

S tega vidika je na mestu vprašanje, ali bi videonadzor v smislu podaljšanega očesa lahko pohitril obveščanje varnostne službe in njihovo reakcijo? Odgovor na vprašanje je najverjetneje povezan s tem, ali je na voljo zadostno število kadrov, ki bi spremljalo »živo sliko«. Če predpostavimo, da je kadrov, predvidoma v okviru varnostne službe dovolj, potem bi trditev, da bi videonadzor s podaljšanim očesom pohitril reakcijo varnostne službe, verjetno bila utemeljena. IP na podlagi informacij, ki so mu dane, tega ne more z gotovostjo trditi, prav tako v okviru nezavezujočega mnenja ne moremo zagotoviti ali potrditi, da bo tak videonadzor zakonit. Upoštevati bi bilo treba, poleg razpoložljivosti in obremenjenosti varnostnega osebja, tudi mikrolokacije in domet kamer, dosedanje izkušnje glede pojavnosti nasilje in specifik dosedanjih incidentov. Odgovornost za uvedbo videonadzora je na upravljavcu, IP pa lahko njegovo zakonitost potrdi le v okviru inšpekcijskega nadzora oziroma bo to lahko izvajal v okviru certifikacije po Splošni uredbi, ko bo ta na voljo in če se bo upravljavec zanjo odločil.

Kolikor menite, da je, upoštevaje zgoraj navedena pomembne elemente za presojo ter opozorila glede ocene nujnosti, sorazmernosti in učinkovitosti, videonadzor s podaljšanim očesom sorazmeren in učinkovit, potem mora biti izveden skladno z določbami ZVOP-1 glede videonadzora (členi od 74 do 77) in določbami Splošne uredbe.

Priporočamo vam, da glede zadevne problematike svoje mnenje poda tudi pravna služba pri vas in/ali vaša pooblaščene oseba za varstvo osebnih podatkov, saj kot rečeno IP v nezavezujočih mnenjih ne more prevzemati odgovornosti in stališč upravljavcev, lahko pa vas opozorimo na elemente, ki jih je treba upoštevati.

Zelo smiselno, če ne nujno glede na to, da gre za do neke mere javno dostopna področja, zdravstveno ustanovo in (čeprav brez snemanja) sistematični nadzor posameznikov, bi bilo izvesti predhodno oceno učinkov glede na določbe člena 35 Splošne uredbe (in smernic IP) in na ta način sprejeti bolj utemeljeno in premišljeno odločitev glede uvedbe ali neuvedbe.

 

 

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,                                                                                                  

informacijska pooblaščenka

 

 

Pripravil:                                                                                                                              

mag. Andrej Tomšič,

namestnik informacijske pooblaščenke