Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 08.07.2019
Naslov: Posredovanje bančnih podatkov policiji
Številka: 0712-1/2019/1628
Vsebina: Bančništvo, Policijski postopki, Pravne podlage
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje. Zanima vas:

- ali drugi odstavek 148. člena Zakona o kazenskem postopku predstavlja ustrezno pravno podlago za posredovanje (zaupnih bančnih) podatkov policiji.

- ali je banka dolžna preverjati ustreznost pravne podlage, ki jo za pridobivanje podatkov navede policija.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov, v nadaljevanju Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

 

Uvodoma pojasnjujemo, da lahko IP posamezne primere obdelave podatkov konkretno presoja le v okviru inšpekcijskega ali drugega upravnega postopka. IP namreč ne sme in ne more prevzeti odgovornosti posameznih subjektov za njihovo poslovanje, podobno kot to velja za druge inšpekcijske organe. Zato poudarjamo, da IP v mnenju ne more namesto upravljavca presojati, ali je posamezna zahteva za posredovanje podatkov utemeljena, to je naloga in odgovornost upravljavca. Iz tega razloga v nadaljevanju podajamo zgolj splošna pojasnila ter izpostavljamo relevantno pravno podlago ter pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je določeno posredovanje podatkov zakonito. Konkretno presojo pa mora opraviti izključno upravljavec osebnih podatkov.

 

Za zakonito obdelavo osebnih podatkov, torej med drugim za njihovo razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, mora imeti upravljavec ustrezno pravno podlago. Te so določene v členu 6(1) Splošne uredbe, ki v točki c predpisuje, da je obdelava zakonita, če je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca.

 

V zaprosilu za mnenje navajate, da po vašem stališču drugi odstavek 148. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 47/13, 87/14, 8/16 – odl. US, 64/16 – odl. US, 65/16 – odl. US, 66/17 – ORZKP153,154 in 22/19, v nadaljevanju ZKP) ne predstavlja ustrezne pravne podlage v smislu člena 6(1)(c) Splošne uredbe za posredovanje zaupnih bančnih podatkov policiji. Iz prvega in drugega odstavka 148. člena ZKP izhaja, da mora policija, če so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, ukreniti potrebno, da se izsledi storilec kaznivega dejanja, da se storilec ali udeleženec ne skrije ali ne pobegne, da se odkrijejo in zavarujejo sledovi kaznivega dejanja in predmeti, ki utegnejo biti dokaz in da se zberejo vsa obvestila, ki bi utegnila biti koristna za uspešno izvedbo kazenskega postopka. Da bi izvršila naloge iz prejšnjega odstavka, sme policija med drugim zahtevati potrebna obvestila od oseb; v navzočnosti odgovorne osebe opraviti pregled določenih objektov in prostorov podjetij in drugih pravnih oseb in pregledati določeno njihovo dokumentacijo ter ukreniti in storiti drugo, kar je potrebno.

 

IP izpostavlja, da varovanje zaupnih podatkov na področju bančništva podrobneje ureja Zakon o bančništvu (Uradni list RS, št. 25/15, 44/16 – ZRPPB, 77/16 – ZCKR, 41/17, 77/18 – ZTFI-1 in 22/19 – ZIUDSOL, v nadaljevanju ZBan-2). Ta v 125. členu določa, da so zaupni podatki po tem zakonu vsi podatki, dejstva in okoliščine o posamezni stranki, s katerimi razpolaga banka. V prvem odstavku 126. člena ZBan-2 je nadalje predpisano, da mora banka varovati zaupne podatke iz prejšnjega člena, ne glede na način, na katerega je te podatke pridobila. Tretji odstavek istega člena pa v 3. točki določa, da dolžnost banke glede varovanja zaupnih podatkov ne velja, če te podatke zaradi izvedbe predkazenskega ali kazenskega postopka pisno zahteva sodišče, državno tožilstvo ali policija, razen v primerih, ko za posredovanje zaupnih podatkov zakon izrecno določa odredbo preiskovalnega sodnika. Prav tako dolžnost varovanja zaupnih podatkov skladno s četrtim odstavkom 126. člena ZBan-2 ne velja, če banka ali oseba iz drugega odstavka tega člena te podatke posreduje tožilstvu ali policiji z namenom, da naznani razloge za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Banka Slovenije oziroma drugi organi in osebe pa smejo podatke, ki so jih pridobili na podlagi prejšnjega člena, uporabiti izključno za namen, za katerega so bili podatki pridobljeni in jih lahko posredujejo drugim osebam izključno pod pogoji, določenimi v tem ali drugem zakonu (127. člen ZBan-2).

 

Iz navedenih določb izhaja načelo bančne tajnosti, ki pomeni temeljno predpostavko za zaupanje v bančni sistem. Bančna tajnost pomeni pravno dolžnost bank, da varujejo podatke o strankah in da zavrnejo vsakršne zahteve tretjih oseb po posredovanju teh informacij, razen v zakonsko opredeljenih izjemah. Te izjeme je v vsakem primeru treba razlagati ozko ter v primeru dvoma v korist varovanja zaupnosti.

 

IP opozarja, da 156. člen ZKP glede pridobitve bančnih podatkov določa naslednje:                                                                                                                                                                          

(1) Preiskovalni sodnik lahko na obrazložen predlog državnega tožilca odredi banki, hranilnici, plačilni instituciji ali družbi za izdajo elektronskega denarja, da mu sporoči zaupne podatke in pošlje dokumentacijo o vlogah, depozitih, stanju in prometu na računih ali drugih poslih osumljenca, obdolženca in drugih oseb, za katere je mogoče utemeljeno sklepati, da so udeležene v finančnih transakcijah ali poslih osumljenca ali obdolženca, če bi ti podatki utegnili biti dokaz v kazenskem postopku ali če so potrebni zaradi zasega predmetov ali zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi oziroma premoženja v vrednosti premoženjske koristi.

(2) Banka, hranilnica, plačilna institucija ali družba za izdajo elektronskega denarja mora zahtevane podatke in dokumentacijo iz prejšnjega odstavka posredovati preiskovalnemu sodniku brez odlašanja.

(3) Pod pogoji iz prvega odstavka tega člena lahko preiskovalni sodnik na obrazložen predlog državnega tožilca odredi banki, hranilnici, plačilni instituciji ali družbi za izdajo elektronskega denarja, da tekoče spremlja finančno poslovanje osumljenca, obdolženca in drugih oseb, za katere je mogoče utemeljeno sklepati, da so udeležene v finančnih transakcijah ali poslih osumljenca ali obdolženca in da mu sproti sporoča zaupne podatke o transakcijah ali poslih, ki jih pri njih opravijo ali nameravajo opraviti navedene osebe. V odredbi preiskovalni sodnik določi rok, v katerem mu mora banka, hranilnica, plačilna institucija ali družba za izdajo elektronskega denarja sporočati podatke.

(4) Izvajanje ukrepa iz prejšnjega odstavka lahko traja največ tri mesece, iz tehtnih razlogov pa se lahko na predlog državnega tožilca njegovo trajanje podaljša do največ šest mesecev.

(5) Če so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno oziroma da se pripravlja kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti in je za odkritje tega kaznivega dejanja ali storilca potrebno pridobiti podatke o imetniku ali pooblaščencu določenega plačilnega računa, hranilne vloge ali denarnega depozita, najemniku ali pooblaščencu sefa ter o času, v katerem so bili oziroma so v uporabi, lahko policija od banke, hranilnice, plačilne institucije ali družbe za izdajo elektronskega denarja zahteva, da ji na njeno pisno zahtevo, tudi brez privolitve posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo, brez odlašanja sporoči te podatke.

(6) Banka, hranilnica, plačilna institucija ali družba za izdajo elektronskega denarja svoji stranki ali tretji osebi ne sme razkriti, da je ali da bo podatke in dokumentacijo poslala preiskovalnemu sodniku ali policiji (prejšnji odstavek).

 

IP meni, da pri zahtevi za posredovanje bančnih podatkov praviloma ne gre le za neformalne ukrepe policije po 148. členu ZKP, temveč gre za poseg v ustavno varovane človekove pravice do varstva osebnih podatkov (38. člen Ustave RS). Pravila za pridobitev podatkov bank, hranilnic, plačilnih institucij oziroma družb za izdajo elektronskega denarja pa so podrobneje urejena v 156. člen ZKP. V prvem odstavku tega člena je določeno, katere podatke navedene institucije posredujejo za potrebe predkazenskega ali kazenskega postopka na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika, pogoji za dinamično spremljanje finančnega poslovanja so določeni v tretjem odstavku, peti odstavek 156. člena ZKP pa določa, katere podatke lahko policija od navedenih institucij pridobi brez odredbe preiskovalnega sodnika. Prvi odstavek 156. člena ZKP taksativno navaja podatke in dokumentacijo, ki so zaupni in za katere je potrebna odredba preiskovalnega sodnika – gre za podatke o vlogah, depozitih, stanju in prometu na računih ali drugih poslih. Navedeno besedilo je v praksi povzročalo določene nejasnosti v razmerju do petega odstavka 156. člena ZKP, ki določa podatke, glede katerih odredba preiskovalnega sodnika ni potrebna. S spremembo 156. člena ZKP pa so jasneje razmejeni podatki, ki jih bo mogoče dobiti s sodno odredbo, od tistih, ki jih bosta lahko pridobila državni tožilec in policija neposredno od finančnih institucij. Podatki, pridobljeni brez sodne odredbe, ne bodo smeli vsebovati podatkov o stanju in prometu na računu oziroma o premoženjskem stanju posameznika.

 

IP na koncu poudarja, da je banka v vsakem konkretnem primeru dolžna preveriti, ali ima policija ustrezno pravno podlago za pridobitev konkretnih bančnih podatkov za določen namen. Odločilnega pomena je namreč, da upravljavec pri posredovanju podatkov upošteva tako zakonske in podzakonske določbe kot tudi splošna načela obdelave osebnih podatkov in jih v skladu s tem ustrezno varuje.

 

 

Lep pozdrav,

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,                                               

informacijska pooblaščenka

 

Pripravila:                                                                                                                              

Tina Ivanc, univ. dipl. prav.,
svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov