Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 19.12.2018
Naslov: Osebni podatki in izdaja zbornika
Številka: 0712-3/2018/2611
Vsebina: Društva, Fotografije kot OP
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) je prejel vaše zaprosilo glede osebnih podatkov v izdanih zbornikih. Navedli ste, da želi društvo ob visoki obletnici obstoja izdati almanah oz. zbornik. Ta bi obsegal opis delovanja društva ter seveda tudi navedbo njihovih članov in pa mnoge fotografije iz raznih dogodkov, nekateri so bili odprti tudi za nečlane. Gre za gradivo, fotografije, staro po več desetletji; na nekaterih fotografijah so tudi otroci, ki pa so sedaj že leta in celo desetletja odrasli, nekateri tudi pokojni. Predvideni almanah je pomembno obeležje aktivnosti društva, ki služi kot ''reklama'' za delovanje društva, kot tudi kot zgodovinski dokument z veliko vrednostjo za člane in za društvo samo. Zanima vas, če lahko društva kot upravljavec osebnih podatkov pri objavi navedenih fotografij, glede katerih bi bilo nemogoče pridobiti privolitve (logistične težave zaradi raznih selitev in sprememb imen, neznane osebe na fotografijah, sama količina fotografij in oseb, ipd.), obdelujejo osebne podatke za namen izdaje almanaha oz. zbornika na podlagi četrtega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljnjem besedilu Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljnjem besedilu ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

Zbiranje in objava osebnih podatkov iz zbirk za namen izdaje almanaha oz. zbornika je načeloma dopustna le, če so bili navedeni podatki ustrezno pridobljeni, tj. ob ustrezni osebni privolitvi posameznika, na katerega se določeni osebni podatki nanašajo.

 

Ker je ugotavljanje ustreznosti objave osebnih podatkov (imena, priimki, fotografije, kjer so posamezniki jasno in nedvoumno razvidni) odvisno od primera do primera, vam IP konkretnega odgovora, ki bi veljal za vse primere oz. za vse fotografije, ne more podati. Hkrati lahko IP dokončno zakonitost obdelav osebnih podatkov presoja zgolj v okviru inšpekcijskega ali drugega upravnega postopka, upoštevajoč vse okoliščine posameznega primera. Zato v nadaljevanju podajamo splošna pojasnila, ki so relevantna v opisanem primeru, sami pa boste morali v okviru društva presoditi, katere fotografije je primerno objaviti in katerih ne.

 

Za obdelavo osebnih podatkov mora njihov upravljavec, tj. izdajatelj almanaha oz. zbornika, razpolagati z ustrezno pravno podlago. Slednje so opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. IP ni znana zakonska podlaga, ki bi to omogočala, zato za objavo navedenih podatkov načeloma potrebujete privolitev posameznika.

 

Četrti odstavek člena 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov ureja situacije, kdaj je dovoljena obdelava osebnih podatkov za druge namene kot tiste, za katere so bili osebni podatki prvotno zbrani. Kot je navedeno v uvodni izjavi 50 Splošne uredbe o varstvu podatkov, je to dovoljeno le takrat, kadar je združljiva z nameni, za katere so bili osebni podatki prvotno zbrani. V takšnem primeru ni potrebna ločena pravna podlaga od tiste, na podlagi katere so bili osebni podatki zbrani. Za ugotovitev, ali je namen nadaljnje obdelave združljiv z namenom, za katerega so bili osebni podatki prvotno zbrani, bi moral upravljavec, potem ko je izpolnil vse zahteve glede zakonitosti prvotne obdelave, med drugim upoštevati morebitno povezavo med prvotnimi nameni in nameni načrtovane nadaljnje obdelave; okoliščine, v katerih so bili osebni podatki zbrani, zlasti razumna pričakovanja posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, o nadaljnji uporabi teh podatkov ob upoštevanju njihovega razmerja z upravljavcem; naravo osebnih podatkov; posledice načrtovane nadaljnje obdelave za te posameznike in obstoj ustreznih zaščitnih ukrepov, tako pri prvotnih kot načrtovanih nadaljnjih dejanjih obdelave. V vsakem primeru bi bilo treba zagotoviti uporabo načel iz te uredbe in zlasti obveščanje posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, o teh drugih namenih in njegovih pravicah, tudi o pravici do ugovora.

 

Glede podatkov umrlih oseb Splošna uredba o varstvu podatkov v uvodni izjavi 27 določa, da se ta ne uporablja za osebne podatke umrlih oseb. Države članice lahko določijo pravila za obdelavo osebnih podatkov umrlih oseb. Navedena tematika je urejena v 23. členu ZVOP- 1, ki določa, da lahko upravljavec podatke o umrlem posamezniku posreduje samo tistim uporabnikom osebnih podatkov, ki so za obdelavo osebnih podatkov pooblaščeni z zakonom. Ne glede na prejšnji odstavek upravljavec osebnih podatkov podatke o umrlem posamezniku posreduje osebi, ki je po zakonu, ki ureja dedovanje, njegov zakoniti dedič prvega ali drugega dednega reda, če za uporabo osebnih podatkov izkaže pravni interes, umrli posameznik pa ni pisno prepovedal posredovanja teh osebnih podatkov. Če zakon ne določa drugače, lahko upravljavec osebnih podatkov podatke iz prejšnjega odstavka posreduje tudi katerikoli drugi osebi, ki namerava te podatke uporabljati za zgodovinsko, statistično ali znanstveno-raziskovalne namene, če umrli posameznik ni pisno prepovedal posredovanja teh osebnih podatkov. Če umrli posameznik ni podal prepovedi iz prejšnjega odstavka, lahko osebe, ki so po zakonu, ki ureja dedovanje, njegovi zakoniti dediči prvega ali drugega dednega reda, pisno prepovejo posredovanje njegovih podatkov, če zakon ne določa drugače.

 

Čeprav niste navedli društva, ki želi izdati almanah, IP opozarja še na člen 9 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Ta določa, da sta prepovedani obdelava osebnih podatkov, ki razkrivajo rasno ali etnično poreklo, politično mnenje, versko ali filozofsko prepričanje ali članstvo v sindikatu, in obdelava genskih podatkov, biometričnih podatkov za namene edinstvene identifikacije posameznika, podatkov v zvezi z zdravjem ali podatkov v zvezi s posameznikovim spolnim življenjem ali spolno usmerjenostjo. Navedeni odstavek se med drugim ne uporablja, če je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, dal izrecno privolitev v obdelavo navedenih osebnih podatkov za enega ali več določenih namenov, razen kadar pravo Unije ali pravo države članice določa, da posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ne sme odstopiti od prepovedi iz prvega odstavka.

 

V skladu z zgoraj navedenim sta torej zbiranje in objava podatkov za namen izdaje zbornika dopustna le, če so bili navedeni podatki ustrezno pridobljeni, tj. ob ustrezni osebni privolitvi posameznika, na katerega se določeni osebni podatki nanašajo. V primeru, da gre za umrle posameznike, ki pred smrtjo takšne privolitve niso dali oziroma teh podatkov niso objavili za ta namen, je zbiranje in objava takšnih podatkov mogoča le v primeru, da gre za podatke, katerih zbiranje in objava je dopustna v skladu s področnimi zakoni (npr. Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih).

V primerih, ko gre za osebne podatke umrlih posameznikov, za zbiranje in objavo katerih ni druge pravne podlage, je na podlagi 23. člena ZVOP-1 njihova objava dopustna le za zgodovinske, statistične in znanstveno-raziskovalne namene (vprašanje je, če izdaja zbornika sodi v ta okvir), pod pogojem, da gre za podatke, katerih objave ni pisno prepovedal umrli posameznik, ter če tega niso pisno prepovedali tudi njegovi zakoniti dediči prvega ali drugega dednega reda.

 

Ob zaključku IP dodaja, da za druge vidike varstva zasebnosti, ki so tudi lahko pomembni v opisanem primeru, predvsem varstvo osebnostnih pravic (sem sodi tudi pravica do lastne podobe), IP ni pristojen, saj je za to predvideno sodno varstvo.

 

V upanju, da smo odgovorili na vaše vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

 

 

Pripravila: Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka