Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 07.06.2019
Naslov: Objava podatkov ali fotografij dogodka
Številka: 0712-1/2019/1421
Vsebina: Mediji, Snemanje sej in javnih dogodkov
Pravni akt: Mnenje

obrnili ste se na Informacijskega pooblaščenca RS (v nadaljevanju IP) s svojim zaprosilom za mnenje, v katerem vas zanima

  1. ali je podano mnenje IP št. 0712-1/2015/50 iz leta 2015 v skladu z Uredbo 2016/679 in Direktivo 2016/680. V zvezi s tem vas zanima zlasti, ali je v skladu z novo zakonodajo po mnenju IP, za pridobitev osebne privolitve zadostuje izkazana aktivnost udeležbe na dogodku, v kolikor so udeleženci v vabilu na dogodek zaprtega tipa (nejavni) jasno obveščeni, da:
  • se dogodek fotografira/snema; 
  • kje in za kakšen namen bodo fotografije/posnetki uporabljeni; ter
  • obvestilo o pravici in načinu izvrševanja pravice do popravka, omejitev obdelave ali izbris osebnih podatkov.

      2. ali je z izrecno navedbo na vabilu, da se bodo fotografije uporabile za Press Release organizatorja dogodka, privolitev podana tudi za morebitno nadaljnjo objavo fotografij tistim, ki jim je Press Release namenjen.  

     3. ali je treba pridobiti kakšno posebno privolitev ali podati obvestilo na vabilu, če so na dogodku zaprtega tipa (nejavnem dogodku) prisotni tudi novinarji, ki lahko fotografirajo/posnamejo posamezne kadre iz dogodka, na katerih so razvidni tudi udeleženci na dogodku (vprašanje se nanaša predvsem na odgovornost organizatorja v primeru, da bi bila med fotografijami tudi fotografija posameznika, ki bi ustrezala kriteriju za opredelitev zbirke osebnih podatkov)?

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

 

Ad. 1

 

IP uvodoma pojasnjuje, da Direktiva 2016/680 (t.i. »Policijska Direktiva«) pokriva področje, obdelav osebnih podatkov s strani pristojnih organov za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, vključno z varovanjem pred grožnjami javni varnosti in njihovim preprečevanjem. IP sklepa, da se vaše vprašanje verjetno ne nanaša snemanje ali fotografiranje v zvezi z navedenimi nameni, zato se IP do te materije v nadaljevanju tega mnenja ne opredeljuje.

 

Kadar gre pri obdelavi posnetkov ali fotografij za obdelavo osebnih podatkov v smislu Splošne uredbe, potem je treba zagotoviti vse pogoje za obdelavo, ki jih predpisuje Splošna uredba (pravno podlago, obvezno informiranje posameznikov, zagotovitev varne obdelave podatkov, evidence dejavnosti obdelav, kjer so potrebne, itd.).

 

Za vsako obdelavo osebnih podatkov je treba najprej zagotoviti ustrezno pravno podlago. Katera bo ustrezna pravna podlaga za posamezno obdelavo je stvar ocene konkretnih okoliščin. Pri obdelavi osebnih podatkov v zvezi z objavo fotografij ali posnetkov dogodkov zlasti pride v poštev podlaga po členu 6 (1) (a) Splošne uredbe: osebna privolitev; posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov, oziroma, kadar zaradi posebnih okoliščin (npr. snemanje dogodka na javnem kraju, ki se ga udeleži veliko ljudi) ni mogoče zbrati privolitev, eventualno tudi podlaga po členu 6 (1) (f): zakoniti interesi upravljavca; obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok. Izbira mora ustrezati vsem okoliščinam konkretnega primera, odgovornost za izbiro pa nosi upravljavec. Več o tem si lahko preberete v mnenju IP: Fotografiranje na turističnih potovanjih, št. 0712-1/2019/637, z dne 18.03.2019.

 

Ob zgoraj navedenem poudarjamo, da kadar upravljavec oceni, da za svojo dejavnost obdelave osebnih podatkov potrebuje privolitve posameznikov, se po Splošni uredbi zahtevajo strožji pogoji kot so veljali v času izdaje mnenja IP št. 0712-1/2015/50 iz leta 2015. Privolitev mora biti po Splošni uredbi tudi dokazljiva, kar pomeni, da mora biti upravljavec sposoben izkazati, da je upošteval vse pogoje za veljavno privolitev; zlasti, da so se posamezniki seznanili z ustreznimi informacijami in tej podlagi s svojim aktivnim ravnanjem prostovoljno izbrali obdelavo za specifičen namen). Več o pogojih privolitve si lahko preberete v že omenjenem mnenju št. 0712-1/2019/637 oziroma na pod-strani spletne strani IP - Privolitev.

 

Od pogojev veljavne privolitve (ki med drugim vključuje tudi ustrezno informiranje posameznika), pa je po Splošni uredbi ločeno treba zagotoviti tudi ustrezno obveščanje posameznika glede obdelave osebnih podatkov. Obveznost obveščanja velja v vseh primerih obdelave, ne glede to po kateri pravni podlagi se podatki obdelujejo. Pri privolitvi se obveznost obveščanja zagotavlja ob pridobivanju privolitev, v drugih primerih pa (npr. obdelava na podlagi zakonitih interesov) pa na drug primeren način. Glede obveznosti obveščanja Splošna uredba vsebuje pravila tako glede oblike (da morajo biti informacije podane »v jedrnati, pregledni, razumljivi in lahko dostopni obliki ter jasnem in preprostem jeziku, kar velja zlasti za vse informacije, namenjene posebej otroku«), kot tudi glede vsebine informacije (vsebino predpisujeta člena 13 in 14). IP je pripravil tudi vzorec obvestil po členih 13 in 14 Splošne uredbe, ki ga lahko najdete na spletni strani IP:

 

Ad. 2

 

Izjava za javnost oz. Press Release je namenjena posredovanju informacije javnosti. Kadar upravljavec zagotovi ustrezno pravno podlago za javno objavo (npr. s privolitvijo), potem lahko v skladu s tem posreduje podatke tudi medijskim hišam in drugim, ki lahko osebne podatek uporabijo za namen javne objave v zvezi s poročanjem o dogodku, vsekakor pa so dolžni za morebitne nadaljnje objave (npr. promocijske) poskrbeti za ustrezen obstoj pravne podlage. Mediji pri razširjanju informacij javnosti uresničujejo svojo svobodo izražanja, ki je ustavno varovana pravica po 39. členu Ustave RS. Pri tem pride do kolizije dveh ustavnih pravic (pravica do varstva osebnih podatkov po 38. členu Ustave RS proti svobodi izražanja). Kadar mediji za namen poročanja o dogodku uporabijo informacijo, ki je zakonito posredovana javnosti za namen poročanja o dogodku in s tem uresničujejo svojo svobodo izražanja se pravica do varstva osebnih podatkov v dopustni meri umika svobodi izražanja. Tehtanje, ali je bilo s takšnim ravnanjem uravnoteženo poseženo v pravico do varstva osebnih podatkov, se lahko izvede le v konkretnem primeru javne objave. Kadar je v uravnoteženi meri poseženo v pravico do varstva osebnih podatkov, ne pride do kršitve pravil varstva osebnih podatkov. V zvezi s tem IP še dodaja, da Splošna uredba predvideva, da države članice z zakonom uravnotežijo uresničevanje pravice do svobode izražanja proti pravici do varstva osebnih podatkov, kot ga zagotavlja Splošna uredba. Ker v Sloveniji še ni bil sprejet poseben zakon, ki bi izrecno izključeval uporabo posameznih določb Splošne uredbe za namen uresničevanja svobode izražanja, se svoboda izražanja zagotavlja neposredno na podlagi Ustave RS. Prav tako morajo tudi mediji pri tem spoštovati druge pravice, za varstvo katerih IP ni pristojen npr. širšo pravico do zasebnosti in osebnostne pravice npr. pravico do lastne podobe in avtorske pravice.

 

Ad. 3

 

Podobno kot izhaja pri pojasnilu k točki Ad. 2, gre v primeru delovanja novinarjev, ki obiščejo določen dogodek in ga snemajo/fotografirajo ter posnetke razširjajo, za obdelavo osebnih podatkov, ki ga je treba uravnotežiti s svobodo izražanja. Organizator dogodka, ki omogoči novinarjem, da sodelujejo na dogodku in ki ne obdeluje osebnih podatkov udeležencev v imenu medija ali za medij, ne nastopa niti v vlogi obdelovalca niti upravljavca morebitne zbirke osebnih podatkov. Delo medijev je v tem primeru samostojno in zato tudi medijska hiša, ki bi nastopala kot morebitni upravljavec zbirke osebnih podatkov sama zagotovi pogoje za skladno obdelavo osebnih podatkov – in tudi nosi odgovornost za to. Medij pa je vsekakor dolžan upoštevati navodila organizatorja glede morebitnih omejitev snemanja.

 

 

Lep pozdrav,

 

Pripravil:

Anže Novak, univ. dipl. prav.

Svetovalec Pooblaščenca za preventivo

 

Mojca Prelesnik

informacijska Pooblaščenka