Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 10.05.2019
Naslov: Neposredno trženje
Številka: 0712-1/2019/1107
Vsebina: Neposredno trženje, nagradne igre, Pravne podlage, Zakoniti interesi
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje, in sicer vas zanima, kaj lahko storite, saj na vaš elektronski naslov, ki ni nikjer javno objavljen, s katerega se nikoli ne prijavljate v splet in ki je namenjen za izključno osebno uporabo, iz določenih elektronskih naslovov prejemate neželeno, nenaročeno oglasno pošto, pri čemer odjava od prejemanja ne učinkuje. Zanima vas, kako lahko nekdo pridobi vaše osebne podatke (elektronski naslov) in kako je mogoče, da se odjaviš od prejemanja pošte z enega naslova, naslednji dan pa dobiš oglas s podobno vsebino z drugega. Poleg tega vas še zanima, ali lahko turistične agencije potnikom posredujejo osebno telefonsko številko turističnega vodnika, ne da bi le-ta v to privolil.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1; v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05; v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

 

Uvodoma IP pojasnjuje, da Splošna uredba neposrednega trženja ne ureja posebej, zato se v tem delu še naprej uporabljajo določbe ZVOP-1 (72. in 73. člen), ki pa se sicer uporablja zgolj za neposredno trženje po navadni pošti, zato se tudi pristojnost IP nanaša samo na ta del. Neposredno trženje po elektronski pošti oziroma telefonu je urejeno v specialnih predpisih, in sicer v Zakonu o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 109/12, 110/13, 40/14 – ZIN-B, 54/14 – odl. US, 81/15 in 40/17; v nadaljevanju ZEKom-1) in Zakonu o elektronskem poslovanju na trgu (Uradni list RS, št. 96/09 – uradno prečiščeno besedilo in 19/15; v nadaljevanju: ZEPT), nadzor nad izvajanjem njunih določb pa je v pristojnosti Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS (v nadaljevanju: AKOS) oziroma Tržnega inšpektorata RS (v nadaljevanju: TIRS).

 

Predvsem vam IP svetuje, da si preberete 158. člen ZEKom-1, ki govori o neželeni komunikaciji in ki v prvem odstavku določa, da je uporaba samodejnih klicnih in komunikacijskih sistemov za opravljanje klicev na naročnikovo telefonsko številko brez človekovega posredovanja (npr. klicni avtomati, SMS, MMS), telefaksov ali elektronske pošte za namene neposrednega trženja dovoljena samo na podlagi naročnikovega ali uporabnikovega predhodnega soglasja. Drugi odstavek istega člena nadalje določa, da lahko, ne glede na določbe prvega odstavka, fizična ali pravna oseba, ki od kupca svojih izdelkov ali storitev pridobi njegov elektronski naslov za elektronsko pošto, ta naslov uporablja za neposredno trženje svojih podobnih izdelkov ali storitev pod pogojem, da kupcu ponuja jasno in izrecno možnost, da brezplačno in enostavno zavrne takšno uporabo svojega elektronskega naslova takrat, ko so ti podatki za stike pridobljeni in ob vsakem sporočilu v primeru, da kupec ni zavrnil takšne uporabe že na začetku.

V kolikor ste torej prepričani, da pošiljatelj elektronskega sporočila nima vašega soglasja oziroma niste kupec oziroma uporabnik njegovih izdelkov ali storitev pošiljatelja, lahko podate prijavo neposredno na AKOS.

 

Splošna uredba v Poglavju III ureja pravice posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, in sicer so to pravice: do informacij (člen 13 in 14), do dostopa (člen 15), do popravka (člen 16), do izbrisa (ali pozabe, člen 17), do omejitve obdelave (člen 18), do prenosljivosti podatkov (člen 20), do ugovora (člen 21) ter pravico, da zanj ne velja odločitev, ki temelji zgolj na avtomatizirani obdelavi, vključno z oblikovanjem profilov (člen 22).

 

V primeru, da želite izvedeti, kako je upravljavec pridobil vaše osebne podatke, lahko od upravljavca na podlagi člena 15 Splošne uredbe pridobite potrditev, ali se v zvezi z vami obdelujejo osebni podatki, in v teh primerih tudi dostop do osebnih podatkov ter, med drugim, tudi vse razpoložljive informacije o njihovem viru. Hkrati lahko na upravljavca naslovite tudi zahtevo za uveljavitev pravice iz člena 21(2) Splošne uredbe in ugovarjate obdelavi vaših osebnih podatkov za namene neposrednega trženja.

 

Upravljavec mora informacije o ukrepih, sprejetih na zahtevo v skladu s členi 15 do 22 (torej tudi pravica do dostopa iz člena 15 in do ugovora iz člena 21) posamezniku zagotoviti brez nepotrebnega odlašanja in v vsakem primeru v enem mesecu po prejemu zahteve oziroma ugovora. V kolikor bi upravljavec vašo zahtevo zavrnil ali nanjo ne bi odgovoril, lahko vložite pritožbo na IP.

 

Na temo različnih možnih zakonitih podlag za izvajanje neposrednega trženja je IP izdelal infografiko, ki si jo lahko ogledate na naslednji povezavi: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/infografike/Neposredno_trzenje_infografika.pdf.

 

Kar se tiče konkretnih elektronskih naslovov, ki ste jih navedli (…, …,…) in iz katerih prejemate neželeno pošto, pa IP ugotavlja, da na spletnih straneh s takšnimi (oziroma podobnimi) imeni, ni nobenih informacij, ki jih ponudnikom storitev predpisuje ZEPT v 5. in 6. členu, zaradi česar vam svetujemo, da podate prijavo (tudi) na TIRS, ki je pristojen za nadziranje izvajanja določb omenjenega zakona.

 

Ker pošiljatelj elektronske pošte ni jasno naveden, odjava preko povezave, navedene v prejetih sporočilih pa naj ne bi delovala, si lahko uredite blokado prejemanja tovrstnih sporočil. Iz pregleda na spletni strani http://whois.domaintools.com/, ki je orodje za iskanje lastnikov spletnih domen je razvidno, da je subjekt, ki je registriral domeno (registrar) »…« podjetje … in da je subjekt, ki je zahteval registracijo (registrant) podjetje ….

 

Glede vašega drugega vprašanja, ki se nanaša na posredovanje osebne telefonske številke turističnega vodnika potnikom brez njegove vednosti oziroma privolitve, pa IP pojasnjuje, da bi (pod pogojem, da je bila telefonska številka primarno zakonito pridobljena s strani agencije za namen njegovega dela), glede na razpoložljive informacije (in v odsotnosti posameznikove - vodnikove - privolitve), podlaga za posredovanje morda lahko bila točka (f) člena 6(1) Splošne uredbe, ki določa, da je obdelava osebnih podatkov zakonita, če je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

 

Konkretne presoje IP v mnenju ne more in ne sme izvesti, ampak lahko to stori le v inšpekcijskem postopku in upoštevajoč vse konkretne okoliščine primera. Z ozirom na dejstvo, da se na organiziranih turističnih potovanjih lahko dogodijo razne nevšečnosti (na primer, turist se lahko na vodenem ogledu nekje zadrži dalj časa in izgubi stik s skupino ipd.), je možnost hitre komunikacije med turistom in vodnikom morda pomembna. Vsekakor pa je organizacija dela odgovornost agencije, prav tako bi bila situacija drugačna, če bi šlo za telefon, ki je bil s strani agencije dodeljen turističnemu vodniku za ta namen (torej ne zasebni telefon vodnika).

 

S spoštovanjem.