Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 07.06.2019
Naslov: OP v odločbi Ustavnega sodišča, dodatno
Številka: 0712-1/2019/1427
Vsebina: Sodni postopki, Svetovni splet
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše dodatno zaprosilo za mnenje. Navajate, da iz člena 55 Splošne uredbe o varstvu podatkov izhaja, da so organi, kot je IP, pristojni za nadzor sodišč, kadar le-ta ne delujejo "in their judicial capacity". Menite, da javno objavljanje na internetu ni del sodnega postopka in nanj ne vpliva, saj po definiciji sledi potem, ko je postopek že zaključen. Po vašem mnenju nadzor nad upoštevanjem zakonodaje iz področja varstva osebnih podatkov v tem delu tako spada v pristojnost IP. Zato prosite za ponovno preučitev zadeve.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov, v nadaljevanju Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

IP ponovno poudarja, da v skladu s tretjim odstavkom člena 55 Splošne uredbe ni pristojen za nadzor dejanj obdelave sodišč, kadar delujejo kot sodni organ (ang. »courts acting in their judicial capacity«). Splošna uredba ne opredeljuje, kdaj sodišča delujejo kot sodni organ. Recital 20 Splošne uredbe pa pojasnjuje, da pristojnost nadzornih organov ne bi smela obsegati obdelave osebnih podatkov, kadar sodišča delujejo kot sodni organ, da se zaščiti neodvisnost sodstva pri opravljanju sodnih nalog, vključno z odločanjem.

 

Drži torej, da je treba ločiti med dejanji obdelave sodišč, kadar delujejo kot sodni organ, ter drugimi dejanji obdelave sodišč (predvsem v okviru administracije, strokovno-tehnične pomoči in upravljanja). Vendar IP poudarja, da je pristojnost presoje, da se v odločbi ali sklepu Ustavnega sodišča ne navedejo osebni podatki udeleženca v postopku ali osebni podatki drugega posameznika, zakonsko podeljena Ustavnemu sodišču z 38.a členom Zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12; v nadaljevanju ZUstS). Gre torej za poseben, z zakonom urejen pravni postopek, ki nedvomno pomeni odločanje sodišča. Kot je IP pojasnil že v prejšnjem mnenju, pa Ustavno sodišče v skladu z 42. členom ZUstS in z določbami poslovnika, ki to natančneje urejajo, zagotavlja javnost izdanih odločb in sklepov z njihovo objavo, med drugim tudi na spletni strani Ustavnega sodišča, kar pa prav tako pomeni procesno sodniško opravilo in torej sodi v sodno delovanje. Zato IP vztraja, da ni pristojen ne za presojo skladnosti sklepa Ustavnega sodišča, izdanega v konkretnem primeru, niti za presojo ustreznosti objav na spletni strani Ustavnega sodišča z vidika določb o varstvu osebnih podatkov, saj bi v nasprotnem primeru prekoračil svoje pristojnosti.

 

IP še dodaja, da je Ustavno sodišče že v odločbi št. U-I-92/12-13 z dne 10. 10. 2013 izpostavilo, da IP (predlagatelj) »inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem ZVOP-1 ne sme izvajati tako, da pri izvrševanju svojih zakonsko določenih pooblastil poseže v posamične pravne postopke, ki jih vodijo za njih pristojni državni organi, ter preverja, ali se v teh postopkih ustavnoskladno in zakonito spoštuje varstvo osebnih podatkov. Ker je v primeru, iz katerega izvira obravnavana zahteva, predlagatelj tako ravnal, je prekoračil svoje zakonske pristojnosti. Zakonskih pristojnosti za tak nadzor glede na navedeno namreč predlagatelj nima. Še več, iz Ustave izhaja, da bi bilo protiustavno, če bi jih imel. Poseganje v posamične, še ne zaključene pravne postopke, mimo hierarhično strukturiranega sistema pravnih sredstev, bi bilo namreč v neskladju z 2. členom Ustave

 

Lep pozdrav,

 

 

                                                                                                     Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,                                               

                                                                                                           informacijska pooblaščenka

 

Pripravila:                                                                                                                              

Tina Ivanc, univ. dipl. prav.,
svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov