Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 21.06.2019
Naslov: OP lastnikov nepremičnin v zemljiškem katastru
Številka: 0712-1/2019/1514
Vsebina: Svetovni splet
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje. Navajate, da je v javni obravnavi Zakon o katastru nepremičnin, ki v 136. členu predvideva, da naj bi bili osebni podatki o lastnikih nepremičnin javni. Ne strinjate se, da so vaši osebni podatki, vključno z rojstnim datumom, javno objavljeni. IP predlagate, da se aktivno vključi, da se takšna določba spremeni tako, da bo črtana javnost osebnih podatkov fizičnih oseb v katastru nepremičnin.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov, v nadaljevanju Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

Drugi odstavek 38. člena Ustave med drugim določa, da mora biti v zakonu določen namen uporabe osebnih podatkov. Še veljavni 83. člen ZVOP-1 nadalje določa, da se lahko osebni podatki iz javne knjige, urejene z zakonom, uporabljajo le v skladu z namenom, za katerega so bili zbrani ali se obdelujejo, če je zakoniti namen njihovega zbiranja ali obdelave določen ali določljiv. Kot je v odločbi št. U-I-I98/11-17 z dne 26. 9. 2012 poudarilo že Ustavno sodišče RS, torej namen zarisuje meje dopustne obdelave osebnih podatkov – tudi ko gre za javno dostopne osebne podatke, je treba pri vsakokratnem načinu njihove obdelave izhajati iz namena, zaradi katerega so bili ti podatki določeni za javne.

 

Osnutek novega Zakona o zemljiškem katastru (v nadaljevanju ZKN) v 136. členu ureja javnost podatkov. Iz predloga te določbe ter zakonodajnega gradiva izhaja, da so kataster nepremičnin, evidenca državne meje, register prostorskih enot in register naslovov javne evidence, namenjene vpisu in javni objavi podatkov o nepremičninah, državni meji, prostorskih enotah in naslovih. Javnost podatkov je eno izmed temeljnih načel in tudi namen ZKN. Podatki katastra nepremičnin so javni, razen v primeru izjem, ki jih določa ZKN. Natančneje, osnutek ZKN določa, da so za posamezno nepremičnino o lastnikih in imetnikih stavbne pravice, ki so fizične osebe, javni podatki o njihovem imenu in priimku, naslovu stalnega prebivališča in datumu rojstva, nista pa javna podatek o državljanstvu in podatek o EMŠO. Predlagatelj zakona ob tem navaja razloge, ki izkazujejo javni interes po zagotavljanju javnosti podatkov o lastnikih nepremičnin v katastru nepremičnin.

 

Predlagatelj ZKN je torej ocenil, da se določeni podatki o nepremičnini (med drugim ime in priimek lastnika, naslov ter datumu rojstva, ki jih v zaprosilu izrecno izpostavljate) javno objavijo za določene namene. Ne Splošna uredba ne ZVOP-1 tega ne prepovedujeta. V nadaljevanju postopka sprejemanja zakona pa bo moral zakonodajalec presoditi, ali je predlagatelj v osnutku ZKN zasledoval upravičen in utemeljen namen javne objave osebnih podatkov v zvezi z nepremičnino. Ne nazadnje, določeni osebni podatki v zvezi z nepremičnino so zakonito javno objavljeni tudi v zemljiški knjigi.

 

Lep pozdrav,        

                                                                

                                                                                                     Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,                                               

                                                                                                           informacijska pooblaščenka

 

Pripravila:                                                                                                                              

Tina Ivanc, univ. dipl. prav.,
svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov