Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 28.05.2019
Naslov: Zasebno snemanje
Številka: 0712-1/2019/1325
Vsebina: Delovna razmerja, Fotografije kot OP
Pravni akt: Mnenje

Obrnili ste se na Informacijskega pooblaščenca RS (v nadaljevanju IP) s svojim zaprosilom za nasvet, kako ukrepati. Navajate, da vas je neznana oseba na javnem kraju iz avtomobila snemala oziroma fotografirala (ko ste hodili ob cesti). Ker ste se počutili ogroženo ste se obrnili na Policijo, ki vas je napotila na IP.

 

Zanima vas tudi ali zaposleni krši pravila varstva osebnih podatkov, če razkriva podatke o svojem sodelavcu tretjim osebam – podatke o tem kdo je sodelavec, kako dela, ali dela po zakonu in tudi podatke o vodenju upravnega postopka z navedbo uradne osebe.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

 

IP deluje kot specializiran državni organ pristojen za nadzor nad izvajanjem zakonodaje s področja varstva osebnih podatkov in na drugi stopnji za reševanje pritožb s področja zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.

 

Snemanje ali fotografiranje, ki ga izvaja fizična oseba, lahko sodi v okvir povsem zasebne oziroma domače dejavnosti, za kar se pravila varstva osebnih podatkov ne uporabljajo. V tem primeru pa lahko pride posega v zasebnost v širšem smislu. Pravica do zasebnosti je namreč širši pojem od pravice do varstva osebnih podatkov in je opredeljena v 35. členu Ustave Republike Slovenije, ki zagotavlja nedotakljivost človekove zasebnosti ter osebnostnih pravic. Posameznik, ki je prepričan, da je določeno dejanje poseglo v njegove osebnostne pravice, lahko skladno z določbami 134. člena Obligacijskega zakonika (OZ) od sodišča zahteva, da prepreči takšno dejanje ali da odstrani njegove posledice. Možen je tudi obstoj kaznivega dejanja Neupravičenega slikovnega snemanja po 138 členu Kazenskega zakonika, ki se preganja na predlog. V vsakem primeru pa lahko tisti, ki meni, da mu je zaradi posega v njegovo zasebnost nastala škoda, na podlagi OZ vloži odškodninsko tožbo pred pristojnim sodiščem in zahteva povračilo škode.

 

Glede posredovanja osebnih podatkov s strani zaposlene osebe o drugem zaposlenem tretji osebi, pa iz vašega dopisa ne izhajajo relevantne okoliščine, iz katerih bi lahko sklepali, ali je šlo za obdelavo v okviru izključno zasebne ali domače dejavnosti. V navedenem primeru se Splošna uredba ne uporablja. Prav tako se pravila varstva osebnih podatkov ne uporabljajo, če npr. podatki ne bi prišli iz zbirke osebnih podatkov oziroma bi bili vključeni v zbirko (temveč npr. iz lastnih izkušenj ali opažanj). Tudi v teh primerih, ko ne gre za obdelavo osebnih podatkov, za katero bi se uporabljala pravila varstva osebnih podatkov, pa lahko pride do posega v zasebnost v širšem smislu, ki ga pokriva že omenjeni 35. člen Ustave RS. Na tem področju pa je predvideno prej opisano kazensko oziroma civilno sodno varstvo.

 

Upamo, da smo vam uspeli odgovoriti na vaša vprašanja za podrobnejše informacije, pa nas lahko kontaktirate v času uradnih ur.

 

Lep pozdrav,

 

 

Anže Novak, univ. dipl. prav.

Svetovalec Pooblaščenca za preventivo