Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 14.06.2019
Naslov: Privolitev podjetnikov za neposredno trženje
Številka: 0712-1/2019/1274
Vsebina: Definicija OP, Neposredno trženje, nagradne igre
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem sprašujete, ali je potrebno pridobiti privolitve za neposredno trženje od podjetnikov posameznikov (s.p.-jev), ki v danem primeru ne nastopajo kot fizične osebe, temveč kot subjekt, ki na trgu opravlja pridobitno dejavnost, pri čemer je tudi neposredno trženje namenjeno njihovi dejavnosti?

 

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov oz. Uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) uvodoma pojasnjuje, da Splošna uredba neposrednega trženja po elektronski pošti posebej ne ureja, zato je treba primarno upoštevati specialno zakonodajo na tem področju. Neposredno trženje po elektronski pošti urejata Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 109/12, 110/13, 40/14 – ZIN-B, 54/14 – odl. US, 81/15 in 40/17, v nadaljevanju ZEKom-1) in Zakon o elektronskem poslovanju na trgu (Uradni list RS, št. 96/09 – UPB2 in 19/15, v nadaljevanju ZEPT). Nadzor nad določbami ZEKom-1 in ZEPT izvaja Agencija RS za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS). Informacijski pooblaščenec torej ni pristojen za nadzor nad trženjem po elektronski pošti, izvaja pa nadzor neposrednega trženja preko naslovljene klasične pošte, ki ga ureja ZVOP-1. IP je torej pristojen le za področje izvajanja neposrednega trženja preko naslovljenih poštnih pošiljk.

 

IP pojasnjuje, da po Splošni uredbi predstavlja osebne podatke katerakoli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, določljiv posameznik pa je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (1. točka člena 4 Splošne uredbe). Navedeno pomeni, da so osebni podatki le podatki, ki se nanašajo na fizične osebe, ne pa tudi podatki o pravnih osebah. Glede kontaktiranja pravnih oseb IP zato ni pristojen podajati pojasnil. Splošna uredba namreč varuje le osebne podatke.

 

 

Lep pozdrav,

 

                                                                                               Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,                                                 

                                                                                               Informacijska pooblaščenka

 

Pripravil:                                                                                                                                

Darko Mohar,

Projektni sodelavec