Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 04.06.2019
Naslov: Snemanje sej občinskega sveta
Številka: 0712-1/2019/1375
Vsebina: Občine, Snemanje sej in javnih dogodkov
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem vnovič postavljate več vprašanj v zvezi s snemanjem sej občinskega sveta. Zanimajo vas sledeča vprašanja:

  1. Ali je za snemanje potrebno pridobiti privolitev vseh prisotnih oseb ali le oseb, ki so na posnetku?
  2. V kolikor nekdo med sejo prekliče privolitev, ali to pomeni, da ni več pravne podlage za objavo posnetka ali tudi za snemanje seje?
  3. Zanima vas, ali ste dolžni anonimizirati posnetek, če nekdo prekliče privolitev?
  4. Ali je potrebno ločiti zbirki videoposnetkov sej, ki imajo različne pravne podlage?

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

Uvodoma vnovič poudarjamo, da IP ne more namesto upravljavcev (v konkretnem primeru občine) sprejemati odločitev o ustreznosti in dopustnosti konkretnih obdelav osebnih podatkov. Polega tega IP v okviru mnenja ne sme dokončno presojati o zakonitosti konkretne obdelave osebnih podatkov, to lahko stori zgolj v postopku inšpekcijskega nadzora. Zato v nadaljevanju podajamo splošna pojasnila, ki so pomembna za primer, ki ga opisujete.

 

K vprašanju št. 1

 

V skladu s prvo točko člena 4 Splošne uredbe pomeni „osebni podatek“ katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti. Osebni podatek je tako lahko na primer zunanji izgled posameznika, glas posameznika, ime in priimek in tako dalje. Upravljavec mora v skladu z navedeno definicijo sam ugotoviti, katere in čigave osebne podatke obdeluje z izvajanjem snemanja. V kolikor so v prostoru, v katerem se izvaja snemanje, prisotni tudi posamezniki, njihovih osebnih podatkov pa ne obdelujete, zanje Splošna uredba ne velja, torej privolitve (oz. druge ustrezne pravne podlage) za obdelavo osebnih podatkov ne potrebujete. Vsekakor pa v kolikor obstaja verjetnost, da boste s snemanjem zajeli tudi takšne posameznike, IP svetuje, da vseeno zagotovite ustrezno pravno podlago.

 

K vprašanju št. 2

 

Snemanje posameznikov in nato objava posnetkov predstavljata dve različni obdelavi osebnih podatkov. Za vsako izmed obdelav je potrebno zagotoviti ustrezno pravno podlago. Z drugimi besedami, vprašanje je, na kateri pravni podlagi snemate seje in na kateri pravni podlagi objavite posnetke. Če je podlaga za obe obdelavi privolitev in v kolikor posameznik umakne privolitev za obe obdelavi, ni pravne podlage ne za snemanje in ne za objavo osebnih podatkov. Ob tem pa morate biti pozorni, ali obstaja kakšna druga pravna podlaga za nadaljnjo obdelavo podatkov, četudi posameznik umakne privolitev. To pa mora upravljavec osebnih podatkov presoditi sam. V zvezi s povedanim vas napotujemo na člen 18 Splošne uredbe:

 

»Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ima pravico doseči, da upravljavec brez nepotrebnega odlašanja izbriše osebne podatke v zvezi z njim, upravljavec pa ima obveznost osebne podatke brez nepotrebnega odlašanja izbrisati, kadar /…/ (b) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, prekliče privolitev, na podlagi katere poteka obdelava v skladu s točko (a) člena 6(1) ali točko (a) člena 9(2), in kadar za obdelavo ne obstaja nobena druga pravna podlaga.«

 

K vprašanju št. 3

 

Če pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov posameznika ni, je potrebno njegove osebne podatke izbrisati, anonimizirati ali drugače uničiti. Način je v rokah upravljavca. Znova poudarjamo, da je pred vsakim uničenjem osebnih podatkov potrebno preveriti, ali ne obstaja kakšna druga pravna podlaga za obdelavo.

 

Glede anonimizacije na kratko pojasnjujemo, da v kolikor osebne podatke anonimizirate, ti podatki niso več osebni podatki, če jih ni mogoče povezati z določeno ali določljivo osebo. Ob tem pa morate biti pozorni, da podatki ne ostanejo zgolj psevdonimizirani. Psevdonimizirani podatki še vedno sodijo v kategorijo osebnih podatkov in zanje še vedno veljajo zahteve zakonodaje, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Več o anonimizaciji in psevdonimizaciji si lahko preberete v že objavljenem mnenju:

 

K vprašanju št. 4

 

Glede ločevanja zbirk po naravi stvari velja, da mora upravljavec ustrezno ločiti same vsebine zbirk glede na pravne podlage in namene, sicer ni mogoče zagotavljati ustreznega ločevanja različnih namenov obdelave, dostopa pooblaščenih oseb ipd. Kako to stori, je odvisno od posameznih namenov in je primarno stvar tehničnih rešitev in organizacije dela. Tega IP v mnenju ne more predpisati.

 

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

 

                                                                                               Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,                                                 

                                                                                               informacijska pooblaščenka

 

Pripravila:                                                                                                                              

Neja Domnik, mag. prav.,

raziskovalka pri IP