Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 21.05.2019
Naslov: Posredovanje EMŠO na podlagi sklepa sodišča
Številka: 0712-1/2019/1230
Vsebina: EMŠO in davčna, Pridobivanje OP iz zbirk, Sodni postopki
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje. Navajate, da je upravna enota prejela vlogo za vpogled v spis in poizvedbo o osebnih podatkih javnih uslužbencev upravne enote s priloženim sklepom sodišča. Iz tega sklepa je razvidno, da je stranka vložila odškodninsko tožbo zoper pravno osebo in javne uslužbence, ki so vodili upravni postopek oziroma so podpisali odločitev. Ker tožba ni vsebovala identifikacijskih podatkov tožencev iz 180.a člena Zakona o pravdnem postopku, sodišče pa iz centralnega registra prebivalcev ni uspelo pridobiti teh podatkov, je tožniku s sklepom naložilo, da podatke pridobi sam pri upravljavcu zbirke podatkov.

 

Menite, da bi podatke o uradnih osebah upravnega organa pristojno sodišče, če jih ni moglo razbrati iz centralnega registra prebivalstva, deponiranih žigov in podpisov javnih uslužbencev, lahko pridobilo po uradni dolžnosti od delodajalca toženih javnih uslužbencev, kot to določa 13. člen Zakona o sodiščih, še zlasti, ker je stranka vložila tožbo, ki se nanaša na strankino škodno oceno posledic izvedenih postopkov pred upravnim organom. Opozarjate, da je sodišče s tem, ko je to naložilo stranki, dopustilo, da se stranka seznani z najtočnejšim identifikacijskim osebnim podatkom, ki omogoča tudi dostop do drugih povezovalnih podatkov. V zvezi z navedenim se še postavlja vprašanje sorazmernosti pravic javnih uslužbencev in interesa tožnika, saj bi se identifikacija lahko izvedla skladno z zakonom tudi drugače, namen in cilj bi bil dosežen, javni uslužbenci pa ne bi bili izpostavljeni bojazni, da se njihov EMŠO ne bo zlorabil. Prosite za mnenje IP glede posredovanja podatka v predmetni zadevi.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov, v nadaljevanju Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

Uvodoma poudarjamo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. To pomeni, da IP v okviru izdaje mnenja ne more odločati o tem, ali so v konkretnem primeru podani pogoji za posredovanje osebnih podatkov, temveč lahko zgolj opozori na relevantno pravno podlago ter pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je določeno posredovanje podatkov zakonito. Konkretno presojo pa lahko oziroma mora opraviti izključno upravljavec osebnih podatkov.

 

Za zakonito obdelavo osebnih podatkov, torej med drugim za njihovo razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, mora imeti upravljavec ustrezno pravno podlago. Te so določene v členu 6(1) Splošne uredbe. Skladno s točko (c) te določbe je obdelava zakonita, če je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca.

 

Ena izmed zakonskih podlag po členu 6(1)(c) Splošne uredbe je tudi Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZPP). Ta v 180. členu predpisuje vsebino tožbe. Tožba je tožnikova zahteva za sodno varstvo proti konkretnemu tožencu, zato morata biti stranki v tožbi natančno in konkretno opredeljeni, in sicer z identifikacijskimi podatki iz 180.a člena ZPP. Ta v prvem odstavku določa, da so identifikacijski podatki o stranki, ki je fizična oseba:

1.     osebno ime in naslov prebivališča ter

2.   EMŠO, če je stranka vpisana v centralni register prebivalstva; davčna številka, če je stranka, ki ni vpisana v centralni register prebivalstva, vpisana v davčni register; rojstni datum, če stranka ni vpisana ne v centralni register prebivalstva ne v davčni register.

 

Če tožeča stranka s podatkom iz 2. točke prvega odstavka 180.a člena ZPP (torej z EMŠO, davčno številko ali datumom rojstva) ne razpolaga, ji ga v tožbi sicer ni treba navesti, če lahko sodišče ta podatek pridobi po uradni dolžnosti iz centralnega registra prebivalstva oziroma davčnega registra, pod pogojem, da lahko toženo stranko nedvoumno identificira na podlagi drugih identifikacijskih podatkov iz prvega odstavka 180.a člena tega zakona, navedenih v tožbi. Če to ni mogoče, stranko pozove, da podatek iz 2. točke prvega odstavka 180.a člena ZPP pridobi od upravljavca teh podatkov, če je to mogoče (prvi odstavek 180.a člena ZPP). Upravljavec zbirke podatkov je skladno z navedenim dolžan tožeči stranki, ki izkaže pravni interes, posredovati identifikacijske podatke iz 2. točke prvega odstavka 180.a člena ZPP (tj. tudi EMŠO), pravni interes pa se izkaže s pozivom sodišča (peti odstavek 180. člena ZPP).

 

V kolikor so torej izpolnjeni pogoji iz petega v zvezi s prvim odstavkom 180. člena ZPP, je upravna enota kot upravljavec osebnih podatkov tožeči stranki dolžna posredovati podatek o EMŠO tožencev na podlagi in skladno s pozivom sodišča.

 

V predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 10/17; ZPP-E) je obrazloženo, da je navedba identifikacijskih podatkov o strankah v tožbi in sodbi namenjena vodenju pravdnega postopka (vročanje) in učinkovitejši izvršitvi sodnih odločb. Ustavno sodišče je namreč v več svojih odločbah poudarilo, da je sodno varstvo brez njene učinkovite izvršitve izvotljeno. Za uspešno izvršitev sodne odločbe pa je nujen identifikacijski podatek in ni razloga, da se ta ne bi pridobil že v pravdnem postopku.

 

Glede vašega sklicevanja na 13. člen Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) pa IP le pripominja, da ta določba ne nadomešča ureditve iz 180. člena ter 180.a člena ZPP, saj se nanaša na pridobitev sodb in sklepov sodišč ter odločitev organov javnega sektorja oziroma podatkov, ki jih sodišče potrebuje za ugotovitev ali presojo dejstev za odločanje v postopkih iz svoje pristojnosti, kar pa identifikacijski podatki toženca niso. Opredelitev toženca je namreč dolžnost tožnika; možnost, da v tožbi ne navede podatka iz 2. točke prvega odstavka 180.a člena ZPP, pa zakonsko zahtevo po navedbi identifikacijskih podatkov le omili. Skladno z zgoraj navedenimi določbami ZPP je namreč EMŠO (oziroma davčna številka ali rojstni datum) v vsakem primeru obvezna sestavina tožbe, saj brez tega podatka le-ta ni sposobna za obravnavo. Ob tem IP dodaja še, da je z vidika seznanitve tožnika s podatkom o EMŠO tožencev, kar problematizirate v zaprosilu, popolnoma vseeno, ali tak podatek pridobi sodišče po uradni dolžnosti ali ga pridobi na podlagi poziva sodišča stranka sama, saj se bo tožnik v pravdnem postopku s takšnim podatkom seznanil v obeh primerih.

 

 

Lep pozdrav,

 

 

                                                                                                     Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,                                               

                                                                                                           informacijska pooblaščenka

 

Pripravila:                                                                                                                              

Tina Ivanc, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov