Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 16.05.2019
Naslov: Videonadzor v večstanovanjskih stavbah
Številka: 0712-1/2019/1166
Vsebina: Stanovanjsko in nepremičninsko pravo, Video in avdio nadzor
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem navajate, da v vašem bloku nameščate videonadzorni sistem. Podlago in potrebna soglasja za nadzorovanje skupnih prostorov že imate, vprašanje pa se vam je postavilo pri videonadzoru hodnikov, ki vodijo v posamezna stanovanja. Ob doslednem branju 5. odstavka 76. člena ZVOP-1 namreč piše: »Prepovedano je z videonadzornim sistemom snemati vhode v posamezna stanovanja«. Kljub temu dobivate različna mnenja in interpretacije, da je snemanje vhodov v posamezna stanovanja dovoljeno, če se lastnik stanovanja s tem strinja (poda soglasje). S tem v zvezi ste IP zaprosili za utemeljitev navedene določbe zakona. Poleg tega sprašujete tudi za primer, če kamera ne snema neposredno vhoda v stanovanje (da snema npr. kak meter stran), mora lastnik takega stanovanja še vedno podati soglasje za snemanje ali to ni potrebno.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s točko b) tretjega odstavka 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1 - v nadaljevanju ZVOP-1; v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZustS-A, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. 

 

IP uvodoma pojasnjuje, da lahko podaja le nezavezujoča mnenja in pojasnila, ne more pa izven konkretnih inšpekcijskih postopkov presojati posameznih primerov obdelave osebnih podatkov.

V zvezi z vašim vprašanjem in kot izhodišče nadaljnjega razumevanja ureditve izvajanja videonadzora, IP uvodoma pojasnjuje, da je varstvo osebnih podatkov v Republiki Sloveniji ena izmed ustavno zagotovljenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin in spada v okvir pravic s področja zasebnosti. Med te pravice prištevamo še pravico do osebnega dostojanstva in varnosti (34. člen Ustave RS), varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic (35. člen Ustave RS), nedotakljivost stanovanja (36. člen Ustave RS), varstvo tajnosti pisem in drugih občil (37. člen Ustave RS), svobodo izražanja (39. člen Ustave RS) ter svobodo vesti (41. člen Ustave RS). Človekova pravica do varstva osebnih podatkov ureja 38. člen Ustave RS in določa, da je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov. Prepovedana je uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon. Vsakdo ima pravico seznaniti se z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj, in pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi. Iz navedene ustavne določbe izhaja, da je varstvo osebnih podatkov v Republiki Sloveniji urejeno na način, da je na področju obdelave osebnih podatkov prepovedano vse, razen tistega, kar je z zakonom izrecno dovoljeno. Vsaka obdelava osebnih podatkov namreč pomeni poseg v z Ustavo RS varovano človekovo pravico do varstva osebnih podatkov (in drugih pravic s področja zasebnosti), zato mora zakonodajalec vnaprej pretehtati, katera obdelava osebnih podatkov je še dopustna, da ne predstavlja neupravičenega posega v zasebnost posameznikov.

Videonadzor na splošno, v večstanovanjskih stavbah pa še posebno, je takšna vrsta obdelave osebnih podatkov, ki predvsem zaradi možnosti, ki jih omogoča tehnologija, lahko pomeni neupravičen poseg v zasebnost posameznikov. Iz tega razloga ZVOP-1 zelo natančno določa kdaj in pod katerimi pogoji se sme uvesti in izvajati videonadzor v večstanovanjskih stavbah ter izrecno prepoveduje izvajanje videonadzora, ki predstavlja neupravičen poseg v zasebnost posameznikov.

76. člen ZVOP-1 tako določa, da je za samo uvedbo videonadzora v večstanovanjski stavbi potrebna pisna privolitev solastnikov, ki imajo v lasti več kot 70 odstotkov solastniških deležev. Videonadzor v večstanovanjski stavbi se uvede le, kadar je to potrebno za varnost ljudi in premoženja. Z videonadzorom v večstanovanjski stavbi se lahko nadzoruje le dostop do vhodov in izhodov večstanovanjskih stavb ter njihovi skupni prostori. Prepovedano je izvajati videonadzor nad hišniškim stanovanjem ter delavnico za hišnika. Prepovedano je omogočiti ali izvajati sprotno ali naknadno pregledovanje posnetkov videonadzornega sistema preko interne kabelske televizije, javne kabelske televizije, interneta ali s pomočjo drugega telekomunikacijskega sredstva, ki lahko prenaša te posnetke. Z zadnjim, petim odstavkom 76. člena ZVOP-1 je izrecno prepovedano z videonadzornim sistemom snemati vhode v posamezna stanovanja.

Glede na zgoraj navedena ustavna izhodišča, kakršnokoli izvajanje videonadzora že samo po sebi pomeni poseg v zasebnost posameznikov in ZVOP-1 natančno določa, pod kakšnimi pogoji in do katere mere je takšen poseg še dopusten, zato IP meni, da pisno soglasje (dovoljenje) lastnika stanovanja za snemanje lastnega vhoda v stanovanje ne more prevladati nad določbo ZVOP-1, ki takšen videonadzor izrecno prepoveduje. Določbo ZVOP-1 o prepovedi snemanja vhodov v posamezna stanovanja je potrebno razumeti kot določitev skrajne meje še dopustnega posega v eno izmed človekovih pravic -  zasebnosti posameznikov – te meje pa načeloma ni mogoče spremeniti ali odpraviti zgolj s soglasjem (dovoljenjem) posameznika, saj bi takšno soglasje lahko pomenilo odpoved zagotovljeni pravici do zasebnosti ne le dajalcu takega soglasja (torej lastniku stanovanj), temveč tudi pravici do zasebnosti drugim posameznikom (obiskovalcem stanovanja, drugim stanujočim v posameznem stanovanju itd.). Po mnenju IP ta določba varuje zasebnost ne le obiskovalcev večstanovanjskih hiš, temveč tudi zasebnost samih stanovalcev oz. lastnikov stanovanj in je zato upravičena z vidika varstva pred morebitnimi posegi v splošno (širšo) zasebnost posameznikov, kot jo jamči 35. člen Ustave RS in v varstvo osebnih podatkov oziroma v (ožjo) podatkovno zasebnost, kot jo jamči 38. člen Ustave RS. Za tovrstni poseg namreč ni nobenega utemeljenega razloga. Razlog, zaradi česar je videonadzor v večstanovanjskih hišah sploh dopusten, je varnosti ljudi in premoženja, ki je v zadostni meri zagotovljen že s samim videonadzorom dostopov do vhodov in izhodov večstanovanjskih stavb ter njihovih skupnih prostorov.

V zvezi z vašim drugim vprašanjem, torej, če kamera ne snema neposredno vhoda v stanovanje (da snema npr. kak meter stran), ali mora v tem primeru lastnik takega stanovanja še vedno podati soglasje za snemanje ali to ni potrebno, vam IP pojasnjuje, da bi bilo izvajanje takšnega nadzora lahko dopustno, če gre za skupni prostor večstanovanjske stavbe. V skladu s 76. členom ZVOP-1 se z videonadzorom v večstanovanjski stavbi lahko nadzoruje le dostop do vhodov in izhodov večstanovanjskih stavb ter njihovi skupni prostori, pri čemer je prepovedano izvajati videonadzor nad hišniškim stanovanjem ter delavnico za hišnika. Vrste skupnih prostorov določa prvi odstavek 5. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 – ZVKSES, 47/06 – ZEN, 45/08 – ZVEtL, 57/08, 62/10 – ZUPJS, 56/11 – odl. US, 87/11, 40/12 – ZUJF, 14/17 – odl. US in 27/17), in sicer: stopnišča, vhodni vetrolovi, hodniki, kolesarnice, pralnice, sušilnice, skupne kleti, zaklonišča, delavnice za hišnike, hišniška stanovanja, prostori za odlaganje odpadkov in drugi prostori, ki so namenjeni skupni rabi etažnih lastnikov (dovozi, klančnine in podobno) ter zemljišče, na katerem stavba stoji, lahko pa tudi drugo zemljišče, na katerem so izpolnjeni pogoji lastništva. V vašem primeru bi po mnenju IP lahko šlo za hodnik kot skupni prostor v primeru in s tem zakonito izvajanje videonadzora, da takšen hodnik ne predstavlja zgolj »podaljška« vhoda v posamezno stanovanje oz. hodnik uporabljajo tudi drugi stanovalci, da lahko vstopijo v svoja stanovanja. V takem primeru bi bilo izvajanje videonadzora lahko dopustno, saj bi šlo za skupni prostor, seveda ob izpolnjevanju osnovnih pogojev za izvajanje videonadzora, tj. pisna privolitev solastnikov, ki imajo v lasti več kot 70 odstotkov solastniških deležev ter kadar je to potrebno za varnost ljudi in premoženja.

 

Dodatna pojasnila o izvajanju videonadzora boste našli tudi v Smernicah glede izvajanja videonadzora, dostopnih na naslednji povezavi:

https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_o_videonadzoru_web.pdf.

 

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.                                     

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka