Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 22.05.2019
Naslov: Posredovanje osebnih podatkov Državnemu odvetništvu
Številka: 0712-1/2019/1245
Vsebina: Posredovanje OP med upravljavci, Uradni postopki
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje. Zanima vas, ali je drugi odstavek 297. člena Družinskega zakonika zadostna pravna podlaga za posredovanje podatkov iz Informacijskega sistema centrov za socialno delo (ISCSD2) Državnemu pravobranilstvu v zadevah, v katerih mora na podlagi 297. člena DZ od sodišča zahtevati, da le-to odloči o preživninski obveznosti staršev.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov, v nadaljevanju Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

Uvodoma pojasnjujemo, da lahko IP posamezne primere obdelave podatkov konkretno presoja le v okviru inšpekcijskega ali drugega upravnega postopka. IP namreč ne sme in ne more prevzeti odgovornosti posameznih subjektov za njihovo poslovanje, podobno kot to velja za druge inšpekcijske organe. Zato poudarjamo, da je izbira ustrezne pravne podlage za posredovanje osebnih podatkov, upoštevajoč konkretne okoliščine in namen obdelave, obveznost upravljavca. Iz tega razloga IP na vaše vprašanje v okviru tega mnenja ne more in ne sme dokončno odgovoriti, temveč v nadaljevanju podaja splošna pojasnila.

 

Za vsako obdelavo osebnih podatkov, tudi za njihovo posredovanje, je treba imeti ustrezno in zakonito pravno podlago. Pravne podlage so določene v členu 6(1) Splošne uredbe in za javni sektor je to v skladu s še veljavnim prvim odstavkom 9. člena ZVOP-1 načeloma zakon.

 

Področni zakon v smislu prvega odstavka 9. člena ZVOP-1 v zvezi s členom 6(1)(c) Splošne uredbe je v konkretnem primeru Družinski zakonik (Uradni list RS, št. 15/17, 21/18 – ZNOrg in 22/19, v nadaljevanju DZ). Ta v 297. členu ureja določitev preživnine za otroke, nameščene v rejništvo ali v zavod, in sicer določa:

 

(1) Državno pravobranilstvo v enem letu od začetka uporabe tega zakonika zahteva, da sodišče odloči o preživninski obveznosti staršev v skladu s 184. členom tega zakonika, in sicer za tiste otroke, ki so bili do dneva začetka uporabe tega zakonika že nameščeni v rejništvo ali v zavod in še nimajo določene preživnine.

 

(2) Center za socialno delo v enem mesecu od začetka uporabe tega zakonika Državnemu pravobranilstvu posreduje podatke o zadevah iz prejšnjega odstavka, ki sodijo v njegovo pristojnost. Center za socialno delo posreduje Državnemu pravobranilstvu o vsaki zadevi naslednje podatke: osebno ime otroka in staršev, EMŠO otroka in staršev, naslov stalnega ali začasnega prebivališča staršev, podatek o tem, v kateri zavod ali h kateremu rejniku je otrok nameščen (naziv in naslov zavoda oziroma osebno ime in naslov rejnika) ter druge podatke, s katerimi razpolagajo in so potrebni za izvrševanje pristojnosti iz prejšnjega odstavka.

 

Iz navedene določbe izhaja, da je dolžan Center za socialno delo zaradi določitve preživnine v sodnem postopku Državnemu pravobranilstvu posredovati tako podatke, ki so v tej določbi izrecno našteti, kot tudi vse druge podatke, s katerimi razpolagajo in so potrebni za izvrševanje takšne pristojnosti. To pomeni, da lahko načeloma v zadevah, v katerih mora Državno pravobranilstvo od sodišča zahtevati določitev preživnine, drugi odstavek 297. člena Družinskega zakonika predstavlja ustrezno pravno podlago tudi za posredovanje določenih podatkov iz Informacijskega sistema centrov za socialno delo (npr. podatkov o premoženjskem stanju otroka in njegovih staršev). Posredovani podatki iz tega sistema pa morajo biti skladno z načelom najmanjšega obsega podatkov iz člena 5(c) Splošne uredbe potrebni za odločitev o preživninski obveznosti v konkretnem postopku. Takšna presoja je primarna odgovornost upravljavca osebnih podatkov. Bistveno je, da upravljavec pri posredovanju podatkov upošteva tako zakonske določbe kot tudi splošna načela obdelave osebnih podatkov in jih v skladu s tem ustrezno varuje.

 

 

Lep pozdrav,

 

 

                                                                                                     Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,                                                

                                                                                                           informacijska pooblaščenka

 

Pripravila:                                                                                                                              

Tina Ivanc, univ. dipl. prav.,
svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov