Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 20.05.2019
Naslov: ZK sklep sodišča
Številka: 0712-1/2019/1206
Vsebina: Sodni postopki, Zavarovanje osebnih podatkov
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem navajate, da je vašo mamo v hišnem predalčniku čakalo obvestilo o prispelem pismu. Na pošti, kljub maminemu pooblastilu, pisma niste mogli prevzeti, ker pooblastilo ni bilo overjeno. Čez 15 dni je bilo pismo dostavljeno v domači hišni nabiralnik, iz katerega ga lahko vzame tudi drug družinski član. Iz prejetega sklepa sodišča se za vsakega udeleženca postopka vidi njegovo ime, priimek, naslov in EMŠO. Zanima vas, če je z vidika varstva osebnih podatkov v redu, da sodišče pošilja sklep v takšni obliki.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov; v nadaljevanju Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07; v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Ob tem IP poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora konkretnih obdelav in zavarovanja osebnih podatkov ne more presojati.

 

Za zakonito obdelavo osebnih podatkov je potrebno imeti ustrezno pravno podlago. Splošna uredba pravne podlage določa v prvem odstavku člena 6, ki določa, da je obdelava zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

  1. posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;
  2. obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;
  3. obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;
  4. obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;
  5. obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;
  6. obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

 

Na podlagi drugega odstavka člena 6 Splošne uredbe se, v primeru obdelave osebnih podatkov v javnem sektorju (kamor spadajo tudi sodišča), uporablja 9. člen ZVOP-1, ki v prvem odstavku določa, da se lahko osebni podatki v javnem sektorju obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika.

 

Sodišča skladno z drugim odstavkom 12.a člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZS) obdelujejo osebne in druge podatke v okviru in za namen sodnega odločanja ter za opravljanje zadev sodne uprave v skladu s tem zakonom, zakoni, ki urejajo sodne postopke ali pristojnost sodišč, in zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Osebni podatki, ki jih obdelujejo sodišča, morajo biti potrebni, ustrezni in po obsegu primerni namenom, za katere se zbirajo in naprej obdelujejo.

 

Imetnik pravice, ki se vpisuje v zemljiško knjigo, se v zemljiško knjigo vpiše s podatki, ki jih določa Zakon o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZZK-1). V kolikor je imetnik pravice fizična oseba, se na podlagi prvega odstavka 24. člena ZZK-1, o imetniku pravice vpišejo:

  • ime in priimek,
  • enotna matična številka občana (EMŠO),
  • naslov stalnega prebivališča.

 

Ob tem IP poudarja, da kljub temu, da je zemljiška knjiga javna knjiga in v 4. členu ZZK-1 določa, da so vsi vpisi v zemljiško knjigo javni, to ne pomeni, da so vsi zgoraj navedeni podatki v celoti javno dostopni vsem. Navedeni podatki so v celoti vidni zgolj udeležencem konkretnega zemljiškoknjižnega postopka, ki jim je zemljiškoknjižni sklep vročen.

 

Glede samega postopka vročanja pisanj pa ZZK-1 ne vsebuje posebnih pravil. Skladno z drugim odstavkom 120. člena se v zemljiškoknjižnem postopku glede vprašanj, ki niso urejena s tem zakonom, uporabljajo splošne določbe zakona o nepravdnem postopku. V nepravdnem postopku se na podlagi 37. člena Zakona o nepravdnem postopku (Uradni list SRS, št. 30/86, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZNP) smiselno uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku, če ni drugače določeno. Osebna vročitev pisanja po pošti je urejena v 142. členu Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZPP). V kolikor vročevalec naslovniku pisanja ne more vročiti, se osebna vročitev fizični osebi opravi tako, da vročevalec pisanje poslano po pošti izroči pošti v kraju naslovnikovega stanovanja, v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Na obvestilu in na pisanju, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je obvestilo pustil naslovniku, ter se podpiše. Vročitev se šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne. Namesto naslovnika lahko pisanje dvigne oseba, ki jo je naslovnik na pošti pooblastil kot pooblaščenca za dvig pisanj, če je pooblastilo deponirano na pošti in se ta oseba na pošti identificira z osebnim dokumentom s fotografijo. Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka, na kar je treba naslovnika v obvestilu opozoriti. Po preteku tega roka vročevalec pusti pisanje iz prejšnjega odstavka v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika.

 

IP še dodaja, da morajo biti skladno s 44. členom Zakona o poštnih storitvah (Uradni list RS, št. 51/09, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZPSto-2) poštni predalčniki izdelani in nameščeni tako, da med drugim zagotavljajo zaupnost poštnih pošiljk. Kar pomeni, da do poštne pošiljke ne morejo nepooblaščeno dostopi tretje osebe. Tajnost pisem in drugih občil zagotavlja Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Ustava) v 37. členu. Samo zakon lahko predpiše, da se na podlagi odločbe sodišča za določen čas ne upošteva varstvo tajnosti pisem in drugih občil in nedotakljivost človekove zasebnosti, če je to nujno za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države. Kdor neupravičeno odpre tuje pismo, tujo brzojavko ali kakšno drugo tuje zaprto pisanje ali pošiljko, s tem stori kaznivo dejanje kršitve tajnosti občil po 139. členu Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju KZ-1).

 

Lep pozdrav,

 

Pripravil:

Žiga Veber

nadzornik pooblaščenca II

 

Mojca Prelesnik

informacijska pooblaščenka