Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 24.04.2019
Naslov: Posredovanje rezultatov o biološkem monitoringu in rok hrambe medicinske dokumentacije
Številka: 0712-1/2019/939
Vsebina: Zdravstveni osebni podatki
Pravni akt: Mnenje

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 13. 3. 2019 prejeli vaše zaprosilo za mnenje (povzetek) o tem, (1) ali in v kakšnem obsegu je s strani izvajalca medicine dela delodajalcu dopustno posredovati rezultate biološkega monitoringa na področju izpostavjenosti kemičnim snovem.

 

Poleg tega vas zanima, (2) kako dolgo se hrani zdravstvena dokumentacija v Dispanzerju MDPŠ glede na različne določbe v Zakonu o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva in Pravilnika o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

 

1. Izvajalec medicine dela lahko delavčemu delodajalcu posreduje rezultate biološkega monitoringa glede izpostavljenosti kemičnim snovem, ki se nanašajo na posameznega delavca (npr. vrsta in količina kemičnih snovi, njihovih presnovkov ali nekonkretnih bioloških učinkov, dejstvo preseganja mejnih vrednosti), ne pa tudi konkretnih podatkov o bolezni, ki so ali bi lahko bile posledica izpostavljenosti kemičnim snovem (npr. diagnoza, posledice, zdravljenje).  

 

2. Zdravstvena dokumentacija s področja medicine dela, prometa in športa se hrani 10 let od smrti pacienta ali najmanj 100 let od njegovega rojstva. Manj pomembni dokumenti (usmerjeni izvidi, avdiogrami, neinterpretirani laboratorijski izvidi), se lahko hranijo 15 let od nastanka.

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

1. Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu (Uradni list RS, št. 100/01, 39/05, 53/07, 102/10, 43/11 – ZVZD-1, 38/15 in 78/18) v šestem odstavku 12. člena med drugim določa, da »je izvajalec medicine dela dolžan rezultate biološkega monitoringa, ki je pokazatelj ustreznosti, zadostnosti in učinkovitosti uvedenih ukrepov za varovanje zdravja delavcev, posredovati delodajalcu«. Šesti odstavek se nanaša na posamezne delavce, zaradi česar se po mnenju IP lahko rezultati posredujejo na ravni posameznika. Vendar pa se mora - glede na potrebe delodajalca po teh podatkih, ki izhajajo iz 12. člena in drugih določb pravilnika ter glede na načelo najmanjšega obsega podatkov iz točke (c) prvega odstavka člena 5 Splošne uredbe o varstvu podatkov - posredovanje omejiti le na ugotovljeno količino in vrsto kemičnih snovi, ki so predmet monitoringa, njihovih presnovkov ali bioloških učinkov (v slednjem primeru brez konkretnih podatkov o zdravstvenem stanju) ter dejstvo preseganja mejnih vrednosti in seveda s tem povezano delazmožnost in omejitve. Ni pa dopustno na ravni delavca posredovati (drugih) konkretnih podatkov o zdravstvenem stanju v smislu (15) točke člena 4 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Obravnavani pravilnik je lahko ustrezna pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov v povezavi s točkami (c), (d) ali/in (f) prvega odstavka člena 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov.

 

2. Glede rokov hrambe je treba upoštevati Prilogo 1 ZZPPZ pod št. NIJZ 1 ter Enotni klasifikacijski načrt za zdravstvene zavode.

 

Določba o 15-letnem roku hrambe iz Priloge 1 ZZPPZ pod št. NIJZ 2.5 ne pride v poštev za izvajalce zdravstvene dejavnosti.

 

Roki iz tega mnenja niso v konfliktu z minimalnim rokom, ki izhaja iz 18. člena Pravilnika o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev.

 

 

Prijazen pozdrav,

 

 

mag. Urban Brulc, univ. dipl. prav.

samostojni svetovalec IP           

 

                                                                     

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka