Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 24.04.2019
Naslov: Pridobivanje podatkov o prejemkih zaposlenih in pogodbenih delavcev v javnem zdravstvu
Številka: 0712-1/2019/938
Vsebina: Delovna razmerja
Pravni akt: Mnenje

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 4. 3. 2019 prejeli vaše zaprosilo za mnenje (povzetek), ali lahko kot Ministrstvo za zdravje od Ministrstva za javno upravo pridobite neanonimizirane podatke o prejemkih zdravstvenega kadra (zlasti zdravnikov) iz naslova zaposlitve in pogodb civilnega prava v javnem zdravstvu. Podatki bi bili potrebni za analizo v okviru splošnega nadzora in drugih nalog, ki jih po predpisih izvaja ministrstvo.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

Pri tem še dodajamo, da je naše mnenje splošno in načelno:

  • ker IP ni pristojen za vnaprejšnje opredeljevanje do konkretnih zahtev, ki se presojajo po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), saj na tem področju nastopa le kot pritožbeni organ, in
  • ker ni jasno, katere konkretne podatke (struktura in nabor) bi želeli pridobiti in za katero obdobje, iz katere konkretne zbirke, ali bi šlo le za izbrane skupine ali za vse posameznike, ali bi šlo za enkratno ali večkratno posredovanje podatkov, kakšni bi bili poizvedovalni kriteriji, ali bi šlo za popolnoma neanonimizirane ali za psevdonimizirane podatke z možnostjo povezovanja podatkov o posamezniku, ali je zamišljen način pridobitve podatkov edini možen, kakšne bi bile posledice neizvedbe analize ipd.

 

 

Ker je podatek o bruto prejemku, ki ga zdravstveni delavec ali zdravstveni sodelavec prejme za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi ali na drugi pravni podlagi pri javnem zdravstvenem zavodu, »nevarovan« osebni podatek po ZDIJZ, ga od upravljavca v javnem sektorju, ki s tem podatkom razpolaga, načeloma lahko pridobi katerikoli zainteresirani subjekt in ga nadalje uporabi za zakonit namen.

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Na spletni strani IP so že na voljo nekatera mnenja in pojasnila, zlasti pa odločbe v zvezi z:

  • dostopom do informacij javnega značaja (gl. splošna pojasnila in že izdane odločbe, ki se tičejo prejemkov iz naslova dela v javnem sektorju) in
  • možnostjo pridobitve in uporabe nevarovanih ali javnih osebnih podatkov.

 

Po določbi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ se prosilcu (ta je lahko tudi ministrstvo) ne glede na siceršnjo izjemo varstva osebnih podatkov (tj. izjema iz prvega odstavka istega člena) dostop do zahtevane informacije (tj. pridobitev osebnih podatkov iz neke zbirke podatkov) dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev (sem spadajo prejemki iz naslova podjemnih pogodb) ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka istega člena ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.

 

To mnenje se nanaša le na podatke za opravljanje dela pri javnih zdravstvenih zavodih.

 

Sklepamo, da bi bilo težko podatke analizirati na ravni posameznika brez ustreznega povezovalnega znaka, ki pa ni nujno javen podatek (npr. EMŠO ni javen podatek, interno dodeljeni ID javnega uslužbenca pa lahko je) in ga prosilec v primeru nejavnosti ne sme pridobiti. Če se bo ta problem izkazal za relevantnega, lahko upravljavec izvede »predanalizo« podatkov ter ministrstvu posreduje rezultate, ki bodo vsebovali le še nevarovane osebne podatke.

 

Glede na uvodoma omenjena odprta vprašanja IP v tem trenutku ne prepozna druge zakonske podlage, ki bi v konkretnem primeru prišla v poštev. Ni pa izključeno, da bi bilo – odvisno od konkretnih okoliščin – izjemoma možno sklicevanje na četrti odstavek 9. člena ZVOP-1 v povezavi s točko (c) in (e) prvega odstavka člena 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov.

 

Prijazen pozdrav,

 

 

mag. Urban Brulc, univ. dipl. prav.

samostojni svetovalec IP                                                                                

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka