Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 03.05.2019
Naslov: Preklic privolitve in izbris
Številka: 0712-1/2019/1024
Vsebina: Neposredno trženje, nagradne igre, Pravica do pozabe
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje, in sicer navajate, da ste v podjetju podpisali, da dovolite brezplačno prejemanje SMS obvestil o novostih in akcijah. V drobnem tisku je pisalo, da bodo podatki varovani skladno z Zakonom o varovanju osebnih podatkov in uporabljani izključno za potrebe družbe ter ne bodo posredovani brez dovoljenja posameznika. Nato ste se odjavili od SMS obveščanja, odjava je bila tudi potrjena. Mesec kasneje so vas klicali na telefonsko številko (ki ste jo dali izključno za namen pridobivanja novost), da ste pri njih pozabili določen predmet. Sprašujete, ali lahko uporabijo vašo telefonsko številko za tak klic, če so jo pridobili prek soglasja, ki pa je bilo vmes preklicano.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1; v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05; v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

Glede na vaše vprašanje izhajamo iz predpostavke, da je bila pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov privolitev, ki je bila nato preklicana. Uredba v tretjem odstavku člena 7 (med drugim) določa, da preklic privolitve posameznika ne vpliva na zakonitost obdelave na podlagi privolitve pred njenim preklicem. To pomeni, da je bila obdelava osebnih podatkov na podlagi privolitve pred preklicem zakonita in je temeljila na vaši privolitvi. Po preklicu privolitve se posameznikovi podatki smejo (v nekaterih primerih morajo) obdelovati, če za to obstaja druga podlaga iz člena 6 Uredbe, ki določa, da je obdelava zakonita, če je izpolnjen eden od pogojev (obstoj ene od možnih pravnih podlag poleg privolitve, ki je v konkretnem primeru preklicana), in sicer če je:

  • obdelava potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;
  • če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;
  • če je obdelava potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;
  • če je obdelava potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;
  • če je obdelava potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

Nadaljnja obdelava osebnih podatkov (v smislu hrambe in uporabe podatkov, ki so bili pridobljeni na podlagi privolitve pred njenim preklicem), je torej zakonita po preklicu privolitve, če obstaja katera izmed zgoraj naštetih podlag. O ustreznih pravnih podlagah in rokih hrambe osebnih podatkov bi vas moral upravljavec izčrpno obvestiti na način kot določa člen 13 Uredbe, in sicer vas mora ustrezno obvestiti o, npr. identiteti in kontaktnih podatkih upravljavca, kontaktnih podatkih pooblaščene osebe za varstvo podatkov (kadar obstaja), namenih za katere se osebni podatki obdelujejo in pravno podlago za njihovo obdelavo in v kolikor ta temelji na točki (f) člena 6(1) navedbo zakonitih interesov, uporabnike osebnih podatkov, informacije glede prenosov osebnih podatkov ter dodatne informacije, kot je obdobje hrambe podatkov, pravice posameznika, ali je zagotovitev osebnih podatkov pogodbena obveznost posameznika in kakšne so morebitne posledice. Upravljavec mora sprejeti ustrezne ukrepe, da naštete informacije posamezniku zagotovi v jedrnati, pregledni, razumljivi in lahko dostopni obliki ter jasnem in preprostem jeziku, brezplačno, praviloma pisno ali z drugimi sredstvi, vključno z elektronskimi sredstvi, kjer je to ustrezno.

Skladno s točko b) prvega odstavka člena 17 Uredbe (pravica do pozabe oziroma pravica do izbrisa) pa ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico doseči, da upravljavec brez nepotrebnega odlašanja izbriše osebne podatke v zvezi z njim med drugim tudi, če posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, prekliče privolitev, vendar ob pogoju, da za obdelavo ne obstaja nobena druga pravna podlaga. V tem primeru, če je zahteva utemeljena in ni več podlage za hrambo podatkov, pa se vsebine podatkov ne sme več hraniti. Lahko se hrani zgolj dokaz o izbrisu brez vsebine podatkov.

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.     

 

 

                                                                                                   Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,                                                 

                                                                                                   informacijska pooblaščenka

 

Pripravila:                                                                                                                              

Jasmina Mešić,
svetovalka pooblaščenca za preventivo