Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 03.05.2019
Naslov: Kontaktni podatki naročnikov
Številka: 0712-1/2019/1023
Vsebina: Delovna razmerja, Neposredno trženje, nagradne igre
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaš dopis, v katerem ste navedli, da z naročnikom, ki kupi vašo programsko rešitev, sklenete pogodbo o sodelovanju, v kateri je določena ena ali dve osebi, ki sta skrbnika pogodbe. Podatke o teh osebah (ime in priimek, e-naslov in telefonsko številko) vnesete v aplikacijo, v kateri zbirate kontakte naročnikov, s katerimi komunicirate ob uvajanju produkta. Poleg oseb iz pogodb v aplikacijo vnesete še ostale kontakte (osebna imena, telefonske številke in e-naslove), ki jih dobite po različnih kanalih. Podatki o kontaktih so dostopni vsem, ki imajo dostop do aplikacije. IP sprašujete, ali morate za tako zbirko kontaktnih podatkov dobiti privolitve oseb, ki bodo vpisane v aplikacijo.

 

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 57. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov, v nadaljevanju Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

_____

 

Obdelava osebnih podatkov je zakonita, če je izpolnjen vsaj eden od pogojev, določenih v členu 6(1) Splošne uredbe:

  1. posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;
  2. obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;
  3. obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;
  4. obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;
  5. obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;
  6. obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

 

Vaši naročniki imajo pravno podlago za posredovanje osebnih podatkov zaposlenih, ki so skrbniki pogodb, v 48. členu Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/2013, s spr.), ki v prvem odstavku določa, da se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in posredujejo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Vi pa te osebne podatke obdelujete na podlagi točke (f) člena 6(1) Splošne uredbe oziroma zaradi uresničevanja zakonitega interesa (uresničevanja pravic in obveznosti iz pogodbe), nad katerim interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki (skrbnika pogodbe), glede na minimalen in sorazmeren poseg v zasebnost ne prevladajo. Zato za vnos osebnih podatkov skrbnikov pogodb v svojo aplikacijo ne potrebujete dodatne pravne podlage (njihove osebne privolitve), vendar pa lahko te podatke nadalje uporabljate le za namene izvajanja pogodb.

 

V zvezi z ostalimi osebnimi podatki, ki jih dobite, kot ste navedli, po različnih kanalih, IP ne more podati konkretnega odgovora, ker niste navedli vira podatkov, v zvezi z namenom obdelave pa IP predpostavlja, da osebne podatke uporabljate za neposredno trženje oziroma za ponujanje programske rešitve potencialnim naročnikom. Iz vrst osebnih podatkov, ki ste jih navedli (osebna imena, telefonske številke in e-naslovi), je mogoče sklepati, da neposredno trženje izvajate po telefonu in elektronski pošti.

 

Ker je IP v zvezi z izvajanjem neposrednega trženja na svoji spletni strani že objavil precej mnenj (mnenja, objavljena po 25. 5. 2018, so dostopna na https://www.ip-rs.si/vop/?tx_jzgdprdecisions_pi1%5Bsearch%5D=1, mnenja, objavljena pred navedenim datumom, pa na https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/iskalnik-po-odlocbah-in-mnenjih/odlocbe-in-mnenja-vop/?tx_jzvopdecisions_pi1%5Bsearch%5D=1), v tem mnenju izpostavlja le nekaj dejstev:

 

— Trženje z uporabo elektronskih komunikacij (npr. elektronske pošte, SMS sporočil, telefona) ni urejeno v ZVOP-1 ali Splošni uredbi, ampak v Zakonu o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 109/2012, s spr., v nadaljevanju ZEKom-1) in Zakonu o elektronskem poslovanju na trgu (Uradni list RS, št. 96/2009-UPB2, s spr., v nadaljevanju ZEPT). Nadzor nad določbami ZEKom-1 in ZEPT izvajata Agencija RS za komunikacijska omrežja in storitve in Tržni inšpektorat RS.

— Zbiranje in uporabo podatkov iz telefonskega imenika ureja 150. člen ZEKom-1. Izvajanje neposrednega trženja prek telefonskih klicev na številke iz telefonskega imenika je dopustno, če naročnik-posameznik ni prepovedal uporabe svoje telefonske številke za komercialne in/ali raziskovalne namene, kar je v imeniku ustrezno označeno.

— Uporaba SMS in MMS sporočil ter elektronske pošte za namen neposrednega trženja je dovoljena, če je izpolnjen kateri od zakonskih pogojev za zakonito pošiljanje komercialnih sporočil iz 158. člena ZEKom-1, in sicer predhodna privolitev naslovnika sporočila (naročnika oziroma uporabnika) ali predhodni nakup storitve ali produkta.

— Pridobivanje, hramba in uporaba (sicer) javno objavljenih elektronskih naslovov za namene neposrednega trženja je brez predhodne uporabnikove privolitve dopustna le izjemoma, ko gre za službeni osebni elektronski naslov uslužbenca ali predstavnika podjetja oziroma druge organizacije, ki ga podjetje ali organizacija javno objavi za namen kontaktiranja s podjetjem ali organizacijo v smislu 106. člena ZVOP-1. V tem primeru se lahko neposredno trži le podjetju, ne pa tudi posameznikom (konkretnemu uslužbencu).

 

Za lažjo ponazoritev pravil neposrednega trženja fizičnim osebam (posameznikom in zaposlenim v podjetjih) je IP pripravil infografiko, ki je dostopna na https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/infografike/ Neposredno_trzenje_infografika.pdf.       

 

Lepo pozdravljeni,

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka