Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 24.04.2019
Naslov: Pridobivanje podatkov o ogroženih posameznikih
Številka: 0712-1/2019/957
Vsebina: Občine, Pridobivanje OP iz zbirk
Pravni akt: Mnenje

obrnili ste se na Informacijskega pooblaščenca RS (v nadaljevanju IP) s svojim zaprosilom za mnenje, v katerem sprašujete glede ustrezne pravne podlage, po kateri bi lahko pridobili ime in priimek, e-naslov in tel. št. posameznikov, ki spadajo v ciljno skupino iz projekta, ki ga izvajate v partnerstvu z občino in društvom. Pojasnjujete, da bi podatke uporabili za izvedbo aktivnosti projekta, v okviru katerega je treba povabiti in vključiti različne ciljne skupine na območju 9 občin. Pojasnjujete, da bodo člani ciljnih skupin (uporabniki socialnih storitev) najprej v 1. fazi spoznali vsebino projekta ter obstoječe stanje socialne varnosti, v 2. fazi aktivno sodelovali pri swot analizi stanja posamezne ranljive skupine v lokalnem okolju in v 3. fazi tvorno sodelovali pri sooblikovanju predlogov ukrepov socialne varnosti in pilotskega modela izvajanja sistema socialne varnosti in socialnih storitev na lokalnem nivoju za potrebe prebivalstva na navede območju 9 občin. Dodajate še, da je skupni cilj sodelovanja partnerjev, ki izvajajo projekt s ciljnimi skupinami – oblikovanje učinkovitega sistema socialne varnosti (vseh deležnikov – izvajalcev in uporabnikov) na lokalnem nivoju, ki bo dolgotrajno zagotavljal pogoje socialne varnosti ter preventivno zdravstveno varnost za vse prebivalce (od otrok do najstarejših).

 

Sprašujete o ustreznih pravnih podlagah za sodelovanje javnih institucij z vodilnim partnerjem projekta in v zvezi s tem glede uporabe vsebine določbe - e) točke 1. odstavka 6. člena GDPR oz. ustrezne vsebine ZVOP-1, ki bi vam omogočala sodelovanje deležnikov in pravno podlago za pridobivanje (osebnih podatkov) za konkretne namene izvedbe vsebine projekta (anketa, intervju, okrogle mize). Dodajate, da potrebujete osebne podatke za javno korist (izboljšanja socialne varnosti) ali korist vseh sodelujočih, in ne za druge namene ali zlorabe, saj menite, da posredovanje osebnih podatkov za koristne (ne druge) namene ni prepovedano dejanje ali celo zloraba.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da zavezujočega stališča v zvezi z ustrezno pravno podlago, po kateri bi bili upravičeni dostopati do osebnih podatkov različnih upravljavcev javnega sektorja IP ne more podati v okviru neobvezujočega mnenja. Do tega vprašanja se lahko opredeli le v okviru konkretnega inšpekcijskega postopka.

 

IP dalje pojasnjuje, da je v javnem sektorju obdelava praviloma dopustna na podlagi zakona (točka 6 (1)(c) Splošne uredbe). Ob odsotnosti izrecne zakonske določbe, pa je obdelava izjemoma dopustna tudi, kadar je to nujno potrebno za izvajanje naloge v javnem interesu ali za izvajanje javne oblasti, dodeljene upravljavcu in s katero se ne poseže v upravičeno pričakovano zasebnost posameznika (člen 6 (1)(e) Splošne uredbe v povezavi s četrtim odstavkom 9. člena ZVOP-1).

 

21. a člen Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18; v nadaljevanju ZLS) določa, da občina pridobiva podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti, jih obdeluje ter opravlja statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe. Pri varstvu, obdelovanju in hrambi podatkov mora občina ravnati v skladu z zakoni, ki urejajo to področje. Po 21. členu ZLS občina za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev med drugim tudi pospešuje službe socialnega skrbstva, za predšolsko varstvo, osnovno varstvo otroka in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele (5. alineja drugega odstavka 21. člena);

 

Iz kratkega povzetka operacije »Socialna varnost ali boljše bivanje za vse!«1 izhaja, da kot partner projekta sodeluje tudi občina, ki sočasno v širšo partnerstvo vključujejo tudi druge javne institucije CSD, ZD, OŠ,…

 

IP na podlagi predloženih informacij sklepa, da projekt »Socialna varnost ali boljše bivanje za vse!« sodi na področje zagotavljanja boljše socialne oskrbe prebivalstva, kar bi morda lahko sodilo med izvirne naloge lokalne samouprave v okviru navedene 5. alineje drugega odstavka 21. člena ZLS. Če je temu tako, torej lahko občina tudi »obdeluje« podatke in bi se tak namen lahko morda štel za izvajanje naloge v javnem interesu.

 

Pravna podlaga za obdelavo po točki (e), pa zahteva po drugi strani (poleg utemeljitve javnega interesa) še spoštovanje upravičenega posega v zasebnost posameznikov. Z vidika upravičenega posega v zasebnost je treba tehtati nujnost posega v zasebnost (npr. uporabo kontaktnih podatkov za neposredno ponujanje storitev) glede na zasledovan cilj. Pri tem je vselej treba med alternativnimi možnostmi za dosego istega cilja izbrati tisto, ki še zagotavlja zasledovan cilj in v manjši meri poseže v zasebnost posameznika. Če je torej mogoče cilje projekta zasledovati podobno učinkovito z manjšim posegom v zasebnost, potem z vidika upravičenosti posega ni utemeljeno, da se izbere pot, ki je bolj invazivna za zasebnost (primer: obveščanje o projektu po medijih in javnih glasilih je manj invazivna od neposrednega kontaktiranja posameznikov).

 

Iz vašega pojasnila v dopisu, pa ni razvidno, kako bi bilo lahko nujno za izvajanje naloge v javnem interesu, da vam občina (ali drug upravljavec javnega sektorja) posreduje sezname določenih kategorij posameznikov s pripadajočimi kontaktnimi podatki, da nanje lahko pošiljate svoja obvestila oziroma povabila za vključevanje v aktivnosti projekta. Za navedeno obdelavo bi morali utemeljiti nujen javni interes upravljavca, ki se ga ne da doseči na drug način, kot da vam upravljavci javnega sektorja te podatke posredujejo. IP pa iz predloženih informacij ne razbere, ali dejansko obstaja nujen javni interes, da vam upravljavci javnega sektorja posredujejo osebne podatke ranljivih skupin posameznikov.

 

Občina mora torej presoditi ali je izpolnjen zgoraj izpostavljeni kriterij sorazmernosti in drugi pogoji, ter ali je eventualno lahko ustrezno, da občine same obvestijo posamezne ranljive skupine o aktivnostih projekta in jim na ta način ponudijo možnost sodelovanja oziroma vključevanja v projekt. Če je temu tako bi občine lahko zagotovile obveščanje o projektu teh posameznikov, brez njihove predhodne privolitve, na podlagi člena 6 (1) (e) Splošne uredbe. IP pa o tem dokončno ne more presojati v okviru mnenja. Ob tem IP posebej poudarja, da podlaga po točki (e) ne pride v poštev, kadar je mogoče isti cilj zasledovati z milejšimi sredstvi. V vašem zaprosilu za mnenje pa tudi ni izkazano, da bi bilo nujno za izvajanje naloge v javnem interesu, da vam občina (ali drug upravljavec javnega sektorja) posreduje sezname določenih kategorij posameznikov s pripadajočimi kontaktnimi podatki, da nanje lahko pošiljate svoja obvestila oziroma povabila za vključevanje v aktivnosti projekta.

 

Lep pozdrav,

 

Mojca Prelesnik

informacijska pooblaščenka


1 rckosop.eu/wp-content/uploads/2019/02/Kratek-povzetek-SOVA-BOBI.pdf