Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 18.04.2019
Naslov: pravne podlage za vpoglede v evidence osebnih podatkov v postopku o prekršku
Številka: 0712-1/2019/912
Vsebina: Sodni postopki
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje. Zanima vas:

1) ali je potrebno v postopku o prekršku od storilcev, ki predlagajo, da se jim globa in stroški postopka nadomestijo z delom v splošno korist, zaradi ugotovitve materialnega položaja storilca in njegovih družinskih članov, zahtevati soglasje za vpogled in izpis podatkov, ki štejejo kot davčna tajnost, ali je šteti, da soglasje ni potrebno, saj imajo sodišča pravno podlago v 20. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči, ter

2) ali morate v postopku o prekršku, kadar odločate o oprostitvi stroškov postopka po 144. členu Zakona o prekrških, ki niso sodna taksa, zahtevati soglasje od storilca in njegovih družinskih članov za vpogled in izpis osebnih podatkov in podatkov, ki štejejo kot davčna tajnost.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov, v nadaljevanju Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

 

Za vsako obdelavo osebnih podatkov je treba imeti ustrezno in zakonito pravno podlago. Pravne podlage za obdelavo običajnih osebnih podatkov so določene v členu 6(1) Splošne uredbe in za javni sektor (kamor sodijo sodišča) je to v skladu s še veljavnim prvim odstavkom 9. člena ZVOP-1 (v zvezi s točko (c) člena 6(1) Splošne uredbe) načeloma zakon. Nosilci javnih pooblastil lahko obdelujejo osebne podatke tudi na podlagi osebne privolitve posameznika (drugi odstavek 9. člena ZVOP-1 v zvezi s točko (a) člena 6(1) Splošne uredbe) brez podlage v zakonu, vendar načeloma v primeru, ko ne gre za izvrševanje njihovih nalog kot nosilcev javnih pooblastil.

 

Izbira ustrezne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč konkretne okoliščine in namen obdelave, je obveznost upravljavca. IP poudarja, da je za zakonitost obdelave dovolj, da je izpolnjena ena od samostojnih pravnih podlag, ki jih določa člen 6(1) Splošne uredbe. To pomeni, da v kolikor upravljavec osebne podatke obdeluje na podlagi zakona, za te podatke privolitev ni dolžan pridobivati oziroma bi bila obdelava osebnih podatkov na podlagi privolitve v primeru obstoja zakonske podlage celo neustrezna, seveda pod pogojem, da je v posameznem primeru uporaba posamezne pravne podlage res utemeljena glede na pogoje, določene v Splošni uredbi in morebitnih drugih predpisih in da področni zakon kot pogoja za obdelavo ne zahteva izrecno pridobitve soglasja za obdelavo v posameznem primeru.

 

V zvezi s pravnimi podlagami v javnem sektorju si lahko ogledate tudi infografiko, objavljeno na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/infografike/pravne_podlage_javni_sektor.pdf.

 

Ad 1)

Področni zakon, ki ureja postopek nadomestitve plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist, je Zakon o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16 in 15/17 – odl. US, v nadaljevanju ZP-1). Sodišče odobri nadomestitev plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist predlagatelju, ki bi bil upravičen do redne brezplačne pravne pomoči po materialnem kriteriju iz zakona, ki ureja brezplačno pravno pomoč (drugi odstavek 19.a člena ZP-1). Kot že sami navajate, po določbi tretjega odstavka 202.c člena ZP-1 sodišče do zbirk podatkov, ki so potrebni za ugotavljanje pogoja iz drugega odstavka 19.a člena ZP-1, dostopa pod pogoji iz zakona, ki ureja brezplačno pravno pomoč, pri tem zbrane podatke pa lahko sodišče obdeluje za potrebe postopka nadomestitve plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist. Skladno s prvim odstavkom 20. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 23/08, 15/14 – odl. US in 19/15, v nadaljevanju ZBPP) materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja strokovna služba za BPP, ki po uradni dolžnosti pridobi za to potrebne osebne podatke, tudi podatke, ki štejejo za davčno tajnost, iz obstoječih zbirk podatkov, določenih v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Do navedenih zbirk podatkov dostopa strokovna služba za BPP brezplačno preko neposredne elektronske povezave ali posredno preko sistema za standardizirano izvajanje elektronskih poizvedb.

 

Iz navedenega izhaja, da imajo sodišča, ki odločajo v prekrškovnem postopku o predlogu za nadomestitev globe in stroškov postopka z delom v splošno korist zaradi ugotovitve materialnega položaja storilca in njegovih družinskih članov, pravno podlago za vpogled in izpis podatkov, ki štejejo kot davčna tajnost, praviloma v zakonu, tj. v 20. členu ZBPP v zvezi s 202.c členom ZP-1.

 

Ad 2)

Skladno s petim odstavkom 144. člena ZP-1 sme sodišče, ki vodi postopek o prekršku, oprostiti obdolženca, ki mu je bila izrečena sankcija, povrnitve stroškov postopka iz prvega odstavka 143. člena tega zakona, razen nagrade in potrebnih izdatkov zagovornika, če bi bilo zaradi plačila stroškov ogroženo njegovo vzdrževanje ali vzdrževanje tistih, ki jih je dolžan preživljati. Po četrtem odstavku 45. člena ZP-1 pa morajo vsi državni organi in nosilci javnih pooblastil morajo sodišču in prekrškovnim organom v postopku o prekršku dajati potrebno pomoč in podatke brezplačno, upravljavci zbirk osebnih podatkov pa brezplačno posredovati osebne podatke, ki so potrebni za ugotovitev dejstev v zvezi s postopkom in za izvršitev sankcij.

 

Ker je ogroženost vzdrževanja obdolženega ali tistih, ki jih je dolžan preživljati, pogoj za oprostitev stroškov obdolženca po 144. členom ZP-1, pri čemer gre za ugotovitev dejstev v zvezi s postopkom in za izvršitev sankcij, imajo sodišča praviloma tudi v primeru, ko v postopku o prekršku odločajo o oprostitvi stroškov postopka po 144. členu ZP-1, pravno podlago za vpogled in izpis osebnih podatkov in podatkov, ki štejejo kot davčna tajnost, v zakonu, tj. v 45. v zvezi s 144. členom ZP-1.

 

IP na splošno še pojasnjuje, da je bistveno, da vsak posamezen upravljavec jasno opredeli tako pravno podlago kot tudi namen in potreben obseg obdelave za določeno vrsto osebnih podatkov, pri čemer mora spoštovati vsa načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, ki so predpisana v členu 5 Splošne uredbe. Skladno s to določbo morajo biti osebni podatki obdelani zakonito, pošteno in na pregleden način, zbrani za določene, izrecne in zakonite namene ter ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Prav tako morajo biti točni in hranjeni le toliko časa, kolikor je potrebno za namene, za katere se osebni podatki obdelujejo, ter obdelani celovito in zaupno.

 

Na koncu IP opozarja, da konkretnih obdelav osebnih podatkov izven postopka inšpekcijskega nadzora ali upravnega postopka IP ne more dokončno presojati, prav tako pa ne sme preverjati primernosti izbrane pravne podlage, niti namenov ali obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru. IP namreč ne sme in ne more prevzeti odgovornosti posameznih subjektov za njihovo poslovanje, podobno kot to velja za druge inšpekcijske organe. Končno presojo o ustrezni pravni podlagi za konkretno obdelavo osebnih podatkov boste torej morali opraviti sami.

 

 

Lep pozdrav,

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 

Pripravila:

Tina Ivanc, univ. dipl. prav.,
svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov