Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
SLO | ENG

Iskalnik po odločbah in mnenjih GDPR

+ -
Datum: 18.03.2019
Naslov: Pridobivanje podatkov o pokojnem očetu
Številka: 0712-1/2019/629
Vsebina: Zavarovalništvo, Vpogled v OP umrlih, Pridobivanje OP iz zbirk
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede pridobivanja podatkov o pokojnem očetu. Navajate, da je bil pokojni oče javni uslužbenec in je imel dodatno pokojninsko zavarovanje urejeno pri Modri zavarovalnici. Kot ena izmed dedičev ste se pisno obrnili na navedeno zavarovalnico, da bi pridobili podatke o tem, kdo koristi pokojnikovo pokojninsko rento. S strani Modre zavarovalnice ste prejeli pisni zavrnilni odgovor, in sicer, da zaradi varstva osebnih podatkov zavarovalnica nima pravne podlage, da bi bili upravičeni do informacije, kdo od drugih dedičev koristi pokojnikovo rento. Zanima vas, če lahko do teh podatkov dostopate?

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov, v nadaljevanju Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Ob tem IP poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora ali upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da v okviru mnenja ne more konkretno presojati, do katerih podatkov ste upravičeni. Odgovor na to vprašanje je med drugim odvisen tudi od sklepa o dedovanju, ki je uredil razmerja med dediči pokojnika. IP pojasnjuje, da v skladu s 132. členom Zakona o dedovanju dediči vstopijo v vse zapustnikove podedljive pravice in obveznosti že v trenutku njegove smrti in ne šele s pravnomočnostjo sklepa o dedovanju, zato dediči s trenutkom smrti zapustnika vstopijo v vsa zapustnikova pravna razmerja. Prav tako IP nima podatkov o tem, na kakšen način je bila pokojnikova renta predmet dedovanja.

 

Pridobivanje osebnih podatkov dedičev oz. prejemnikov pokojnikove rente, ki so del zbirk osebnih podatkov na eni strani, kot tudi posredovanje le-teh na drugi, predstavlja obdelavo osebnih podatkov v smislu določb Splošne uredbe ter ZVOP-1. Po določbi 6. člena Splošne uredbe je obdelava osebnih podatkov zakonita, kolikor je podana ena izmed podlag, določenih v točkah od (a) do (f) 1. odstavka navedenega člena Splošne uredbe. Prvi odstavek 6. člena Splošne uredbe tako določa, da je obdelava zakonita, le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

(a)    posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b)   obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c)    obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d)   obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e)    obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f)    obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

 

Glede na to, da v konkretnem primeru ne zahtevate podatkov, ki bi se nanašali na vas, pač pa gre za podatke, ki se nanašajo na vašega pokojnega očeta oziroma na tretje osebe, bi vam lahko zavarovalnica posredovala te podatke, le če bi bila podana ena izmed situacij, določenih v 6. člena Splošne uredbe, pri čemer IP na podlagi posredovanih informacij ne more zaključiti, da je podana katerakoli izmed zgoraj naštetih podlag.

 

Posredovanje osebnih podatkov umrlih posameznikov, je v celoti v pristojnosti držav članic, saj Splošna uredba o varstvu podatkov v uvodni izjavi 27 določa, da se ta ne uporablja za osebne podatke umrlih oseb. Države članice lahko določijo pravila za obdelavo osebnih podatkov umrlih oseb.

 

Navedena tematika je urejena v 23. členu ZVOP- 1, ki določa, da lahko upravljavec podatke o umrlem posamezniku posreduje samo tistim uporabnikom osebnih podatkov, ki so za obdelavo osebnih podatkov pooblaščeni z zakonom. Ne glede na prejšnji odstavek upravljavec osebnih podatkov podatke o umrlem posamezniku posreduje osebi, ki je po zakonu, ki ureja dedovanje, njegov zakoniti dedič prvega ali drugega dednega reda, če za uporabo osebnih podatkov izkaže pravni interes, umrli posameznik pa ni pisno prepovedal posredovanja teh osebnih podatkov. Če zakon ne določa drugače, lahko upravljavec osebnih podatkov podatke iz prejšnjega odstavka posreduje tudi katerikoli drugi osebi, ki namerava te podatke uporabljati za zgodovinsko, statistično ali znanstveno-raziskovalne namene, če umrli posameznik ni pisno prepovedal posredovanja teh osebnih podatkov. Če umrli posameznik ni podal prepovedi iz prejšnjega odstavka, lahko osebe, ki so po zakonu, ki ureja dedovanje, njegovi zakoniti dediči prvega ali drugega dednega reda, pisno prepovejo posredovanje njegovih podatkov, če zakon ne določa drugače.

 

Pravni interes, ki ga mora izkazati posameznik, se mora nanašati na vlagatelja (ne na morebitne tretje osebe) in mora biti neposreden, konkreten in praven. Pravni interes pomeni neposredno in na zakon oprto osebno premoženjsko ali nepremoženjsko korist (ne zadošča dejanski interes). Sklepati je mogoče, da je pravni interes za pridobivanje osebnih podatkov o umrlem lahko izkazan v primeru, če vlagatelj podatke o umrlem posamezniku potrebuje zaradi varovanja ali uveljavljanja svojih pravic pred tretjimi osebami, kar pomeni, da mora v svoji vlogi za pridobitev osebnih podatkov umrlega jasno navesti, katere svoje pravice bo varoval oziroma uveljavljal ter pred katerimi tretjimi osebami (npr. sodišče, zavarovalnica,…).

 

IP je pri svojem delu že obravnaval primere glede obdelave osebnih podatkov umrlih oseb. Predlagamo vam, da se z njimi seznanite na spletni strani IP www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/. Priporočamo vam, da si s pomočjo iskalnika po mnenjih in odločbah poiščite sledeča mnenja:

-      mnenje, št. 0712-20/2008/2 z dne 28. 1. 2008,

-      mnenje, št. 0712-1/2014/2708 z dne 11. 8. 2014,

-      mnenje, št. 0712-1/2016/1378 z dne 29. 6. 2016.

 

Dodajamo vas, da je skladno z določbo 3. alineje prvega odstavka 2. člena ZInfP pristojen za odločanje o pritožbi posameznika, kadar upravljavec osebnih podatkov ne ugodi zahtevi posameznika glede pravice posameznika do seznanitve lastnimi osebnimi podatki, ni pa IP pristojen za odločanje o pritožbah v primeru zavrnitve zahteve posameznikov za posredovanje podatkov, ki se nanašajo na tretje osebe.

 

V upanju, da smo vam z našimi pojasnili pomagali, vas lepo pozdravljamo.

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,                                               

informacijska pooblaščenka

 

 

Pripravila:                                                                                                                              

Maja Wondra, univ. dipl. prav.,
svetovalka IP