Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 26.03.2019
Naslov: Videonadzor na delovnem mestu
Številka: 0712-1/2019/692
Vsebina: Video in avdio nadzor, Delovna razmerja
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem vas zanima, ali sme delodajalec namestiti nadzorne kamere na delovnem mestu, pod kakšnimi pogoji in ali za to potrebuje soglasje delavcev.

***

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

Videonadzor podrobno urejajo določbe v členih 74-77 ZVOP-1, ki v tem delu še vedno ostaja v veljavi.

 

ZVOP-1 v 74. členu določa splošna pravila glede videonadzora. Oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki izvaja videonadzor, mora o tem objaviti obvestilo. Obvestilo mora biti vidno in razločno objavljeno na način, ki omogoča posamezniku, da se seznani z njegovim izvajanjem najkasneje, ko se nad njim začne izvajati videonadzor. Takšno obvestilo mora obvezno vsebovati naslednje informacije:

  • da se izvaja videonadzor,

  • naziv osebe javnega ali zasebnega sektorja, ki ga izvaja,

  • telefonsko številko za pridobitev informacije, kje in koliko časa se shranjujejo posnetki iz videonadzornega sistema.

 

Skladno s 1. odstavkom 77. člena ZVOP-1 se videonadzor znotraj delovnih prostorov lahko izvaja le v izjemnih primerih, in sicer kadar je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ter poslovne skrivnosti, tega namena pa ni možno doseči z milejšimi sredstvi. To pomeni, da mora izvajalec videonadzora v vsakem primeru izrecno ugotoviti, ali obstaja milejši ukrep, ki bi omogočal, da zaposleni ne bi bili podvrženi snemanju, torej, ali je uvedba videonadzora zares sorazmerna v ožjem smislu. Zaradi invazivnega posega v zasebnost delavca zakonodajalec postavlja zelo stroge pogoje za vzpostavitev videonadzora znotraj delovnih prostorov.

Nadalje ZVOP-1 v 2. odstavku 77. člena določa, da se lahko videonadzor opravlja zgolj v tistih delih prostorov, kjer je potrebno varovati interese iz 1. odstavka 77. člena. Absolutno prepovedano pa je izvajati videonadzor v delovnih prostorih izven delovnega mesta, zlasti v garderobah, dvigalih, sanitarnih prostorih in tudi v jedilnicah. Delodajalec se mora pred začetkom izvajanja videonadzora na delovnem mestu o tem posvetovati z reprezentativnim sindikatom, če ta obstaja, in o videonadzoru nato pisno obvestiti zaposlene (4. in 5. odstavek 77. člena ZVOP-1). Dejstvo, ali delavci nato podpišejo pisno izjavo delodajalca o videonadzoru ali ne, načeloma ne igra pomembne vloge.

 

Za več informacij v zvezi z videonadzorom vas napotujemo na svoje smernice na to temo (predvsem str. 13-18):

https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_o_videonadzoru_web.pdf.

 

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

 

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,

informacijska pooblaščenka

 

Pripravila:

Neja Domnik, mag. prav.,

raziskovalka pri IP