Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
SLO | ENG

Iskalnik po odločbah in mnenjih GDPR

+ -
Datum: 18.03.2019
Naslov: Posredovanje osebnih podatkov s katerimi razpolagajo rent-a-car podjetja
Številka: 0712-1/2019/636
Vsebina: Pridobivanje OP iz zbirk
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem navajate, da zastopate slovensko rent-a-car podjetje, ki se ukvarja z oddajanjem vozil v najem fizičnim in pravnim osebam, pri čemer se najemniki vozila lahko vozijo po Sloveniji in tujini. Navajate, da so v zadnjih mesecih vse bolj pogosti primeri, ko rent-a-car podjetje prejme dopis oz. poziv tujih odvetnikov in drugih pooblaščencev (npr. podjetij za izterjavo) zaradi domnevnega neplačila parkirnine v tujini, saj se pogosto zgodi, da stranke v času najema vozila, ne plačajo parkirnine. Tako so tuje pravne osebe zasebnega prava (npr. lastniki/upravljavci parkirišč) preko svojih odvetnikov ali preko podjetij za izterjavo vaši stranki (rent-a-car podjetju), kot lastniku vozila, s katerim pa so v času storitve prekrška upravljali najemniki vozila, dopis oz. poziv, z namenom izterjave neplačane parkirnine.

 

V zvezi s tem se vam najprej poraja vprašanje, kako in na kakšni podlagi lahko tuji odvetniki oz. pooblaščenci (npr. hrvaški ali italijanski) oz. tuje osebe zasebnega prava, v Sloveniji pridobivajo podatke o lastniku vozila, ki je npr. na Hrvaškem bilo udeleženo v neplačilo parkirnine, pri čemer ne gre za primer globe oz. kaj podobnega, kar bi bilo predmet uradne izterjave državnih organov tujih držav.

 

Ker gospodarska družba, ki je zgolj lastnik vozila, ki je bilo oddano v najem, dejansko ni odgovorna za neplačilo parkirnine, temveč so za neplačilo odgovorni izključno najemniki vozila, vas zanima, kako postopati, ko pride do takšne situacije, in sicer:

 

Ali lahko slovensko rent-a-car podjetje posreduje osebne podatke (ime, priimek, naslov bivališča) o vozniku vozila, ki je z vozilom upravljal v času neplačila parkirnine in je tako odgovoren za neplačilo parkirnine, in sicer:

  1. tujim odvetnikom oz. drugim tujim pooblaščencem (npr. podjetju za izterjavo), ki zastopajo tuje pravne osebe zasebnega prava (npr. upravljalce oz. lastnike parkirišč) in slovenskemu rent-a-car podjetju pišejo poziv z namenom izterjave neplačane parkirnine, ali

  2. neposredno tujim pravnim osebam zasebnega prava (npr. upravljalcem oz. lastnikom parkirišč), ki pišejo poziv slovenskemu rent-a-car podjetju z namenom izterjave neplačane parkirnine, ali

  3. slovenskim odvetnikom, ki po pooblastilu tujih odvetnikov, ki zastopajo tujo pravno osebo zasebnega prava, pišejo poziv slovenskemu rent-a-car podjetju z namenom izterjave neplačane parkirnine, ali

  4. slovenskim odvetnikom, ki neposredno po pooblastilu tujih pravnih oseb zasebnega prava slovenskemu rent-a-car podjetju pišejo poziv v zvezi z izterjavo neplačane parkirnine.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s točko b) tretjega odstavka 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1 - v nadaljevanju ZVOP-1; v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZustS-A, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da lahko podaja le nezavezujoča mnenja in pojasnila, ne more pa izven konkretnih inšpekcijskih postopkov presojati posameznih primerov obdelave osebnih podatkov. Prav tako ne more vnaprej potrjevati posameznih rešitev z vidika skladnosti z zakonodajo s področja varstva osebnih podatkov.

V zvezi z vašim prvim vprašanjem, tj. kako in na kakšni podlagi lahko tuji odvetniki oz. pooblaščenci (npr. hrvaški ali italijanski) oz. tuje osebe zasebnega prava, v Sloveniji pridobivajo podatke o lastniku vozila, ki je npr. na Hrvaškem bilo udeleženo v neplačilo parkirnine, pri čemer ne gre za primer globe oz. kaj podobnega, kar bi bilo predmet uradne izterjave državnih organov tujih držav, IP ocenjuje, da je ključno vprašanje oz. predpogoj za vsa nadaljnja vprašanja o zakonitosti posredovanja osebnih podatkov voznikov vozil s strani rent-a-car podjetja, ali je rent-a-car podjetje v skladu z materialno pravnimi predpisi v zadevah neplačila parkirnine s strani uporabnikov njegovih vozil sploh odgovoren za izpolnitev terjatve nasproti lastnikom oz. upravljavcem parkirišč oz. ali je upniško dolžniško razmerje, ki izvira iz določb o najemni oz. zakupni pogodbi, urejeni v 10. poglavju Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 97/07 – UPB1, v nadaljevanju OZ) med lastnikom oz. upravljavcem parkirišča sploh nastalo. Z vidika posredovanja osebnih podatkov je pravno relevantno predvsem dejstvo, da lahko upnik izpolnitev obveznosti načeloma zahteva le od lastnika vozila in za izterjavo potrebuje podatke, ki mu omogočajo vložitev popolne zahteve, vendar le, če je takšno razmerje sploh nastalo. V konkretnem primeru je lastnik vozila rent-a-car in če gre za zasebno parkirišče, gre za kršitev civilnopravnega razmerja med dvema zasebnima subjektoma. Po 15. členu OZ je pogodba sklenjena, ko se stranki sporazumeta o bistvenih sestavinah, volja za sklenitev pogodbe pa se lahko izrazi tudi s konkludentnim ravnanjem, torej z ravnanjem, iz katerega je moč sklepati, da je bila želja, da se pogodba sklene. Iz konkretnega primera bi bilo mogoče zaključiti, da ko je lastnik vozila rent-a-car, uporabnik pa voznik, ki je uporabljal zasebno parkirišče in bi bilo mogoče iz konkludentnih dejanj sklepati, da je sklenil najemno pogodbo z lastnikom oz. upravljavcem parkirišča uporabnik vozila in ne dejanski lastnik. IP na tem mestu ponovno poudarja, da lahko podaja le nezavezujoča mnenja in pojasnila, ne more pa izven konkretnih inšpekcijskih postopkov presojati posameznih primerov obdelave osebnih podatkov.

Ob predpostavki, da med rent-a-car podjetjem in lastnikom oz. upravljavcem zasebnega parkirišča vendarle nastane upniško dolžniško razmerje, postane pravno relevantno vprašanje dopustnosti posredovanja osebnih podatkov s strani rent-a-car podjetja kot upravljavca osebnih podatkov uporabnikov svojih vozil.

 

Za zakonito obdelavo (v skladu z drugim odstavkom člena 4 Splošne uredbe »obdelava« pomeni vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje) osebnih podatkov je treba imeti ustrezno pravno podlago. Splošna uredba o varstvu podatkov določa pravne podlage v prvem odstavku člena 6, ki določa, da je obdelava zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

 

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d) obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f) obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.«.

Ob tem je treba upoštevati, da se zadnja točka (f) ne more uporabljati za obdelavo s strani javnih organov pri opravljanju njihovih nalog.

Na podlagi možnih pravnih podlag iz člena 6 Splošne uredbe in ob predpostavki, da med rent-a-car podjetjem in lastnikom oz. upravljavcem zasebnega parkirišča obstoji upniško dolžniško razmerje, bi po mnenju IP za posredovanje osebnih podatkov uporabnikov vozil (ime, priimek in naslov bivališča) lahko prišla v poštev točka (f) člena 6 Splošne uredbe, tj. obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok. Ob tem IP poudarja, da mora zakoniti interes obstajati tako pri upravljavcu (rent-a-car podjetje) kot tudi pri tretji osebi oz. uporabniku osebnih podatkov (lastnik oz. upravljavec parkirišča), pri čemer se upoštevajo razumna pričakovanja posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, glede na njihovo razmerje do upravljavca. Tak zakoniti interes lahko na primer obstaja (določeno tudi v uvodni določbi št. 47 Splošne uredbe), kadar obstaja zadevno in ustrezno razmerje med posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki, in upravljavcem, na primer kadar je tak posameznik stranka upravljavca. V vsakem primeru bi bila za ugotovitev obstoja zakonitega interesa potrebna skrbna ocena, tudi glede tega, ali posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, lahko v času zbiranja osebnih podatkov in v njegovem okviru razumno pričakuje, da se bodo ti obdelali v zadevni namen. Za zakoniti interes upravljavca bi lahko šteli npr. povračilo neizpolnjenih obveznosti s strani uporabnikov njegovih vozil v času trajanja najema vozila, odškodninski zahtevki ipd. Prav tako bi za zakoniti interes lastnika oz. upravljavca parkirišča lahko šteli obstoj izvršilnega naslova za nastalo terjatev oz. obveznost plačila uporabe parkirišča s strani uporabnikov njegovega parkirišča oz. parkirišča v upravljanju.

 

V primeru, da je lastnik oz. upravljavec parkirišča sklenil pogodbo s podjetjem za izterjavo oz. za to pooblastil odvetnika, se v okviru zakonitega interesa na podlagi točke (f) člena 6 splošne uredbe presoja tudi razmerje med lastnikom oz. upravljavcem parkirišča ter odvetnikom oz. podjetjem za izterjavo. V primeru pridobivanja osebnih podatkov s strani odvetnikov, bodisi domačih ali tujih, je potrebno upoštevati naravo in obseg pooblastila, podeljenega odvetniku s strani stranke. Odvetništvo je ustavna kategorija, saj je upoštevajoč določilo prvega odstavka 137. člena Ustave RS kot del pravosodja samostojna in neodvisna služba, ki jo ureja zakon, tj. Zakon o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, 24/01, 54/08, 35/09, 97/14, in 46/16; v nadaljevanju: ZOdv). Prav tako je v tem okviru potrebno presojati razmerje med podjetjem za izterjavo in stranko (lastnikom oz. upravljavcem parkirišča), pri čemer je po mnenju IP razmerje med podjetjem za izterjavo in stranko drugačne narave kot je pooblastilno razmerje med odvetnikom in stranko. V primeru podjetja za izterjavo bi lahko šlo za obstoj obdelave na podlagi člena 28 Splošne uredbe. IP na to okoliščino opozarja le v toliko, da je treba v okviru presoje o obstoju zakonitega interesa skrbno presoditi obstoj vseh okoliščin, ki bi lahko vplivale na zakonitost obdelave osebnih podatkov.

 

Poleg vsega zgoraj navedenega IP nakazuje še na možnost, ki jo lahko rent-a-car podjetje izvede, in sicer, da v pogodbe o najemu vozil vključi določilo, ki bo natančno opredeljevalo kateri podatki in za kakšen namen se lahko obdelujejo v primeru morebitnih odškodninskih ali druge vrste zahtevkom, povzročenih z uporabo vozila s strani uporabnikov vozila.

 

V upanju, da ste dobili odgovore na svoja vprašanja, vas lepo pozdravljamo.

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka