Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
SLO | ENG

Iskalnik po odločbah in mnenjih GDPR

+ -
Datum: 18.03.2019
Naslov: Videonadzor večstanovanjske stavbe
Številka: 0712-1/2019/622
Vsebina: Video in avdio nadzor
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede videonadzora v večstanovanjski stavbi.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je odgovornost za zakonito vzpostavitev in izvajanje videonadzora vedno na upravljavcu osebnih podatkov, ki mora biti to zmožen tudi dokazati. IP izven postopka inšpekcijskega nadzora ne more podajati konkretnih ocen o tem, ali upravljavec izpolnjuje pogoje za uvedbo in izvajanje videonadzora.

Videonadzor je sam po sebi ena hujših oblik posegov v zasebnost posameznika, zato je prav, da je ustrezno zakonsko reguliran in omejen na tisto, kar je nujno in sorazmerno za doseganje ciljev in namenov, ki naj bi jim videonadzor služil. V Sloveniji to ureja ZVOP-1, ki se v tem delu do morebitne drugačne ureditve še uporablja tudi po začetku veljave Splošne uredbe o varstvu podatkov. Videonadzor v večstanovanjskih stavbah ZVOP-1 ureja v 76. členu, kjer določa stroga pravila glede njegove vzpostavitve in izvajanja. V skladu z določbo prvega odstavka 76. člena je za uvedbo videonadzora v večstanovanjski stavbi potrebna pisna privolitev lastnikov, ki imajo v lasti več kot 70 odstotkov lastniških deležev. Če je v konkretnem primeru lastnik en sam, torej lahko vzpostavi videonadzor, seveda pa mora ob tem upoštevati tudi druga zakonska določila. Videonadzor se tako v večstanovanjski stavbi lahko uvede le, kadar je to potrebno za varnost ljudi in premoženja. Namen vzpostavitve videonadzora je torej z zakonom natančno določen. Solastniki ali etažni lastniki morajo torej oceniti, da obstaja verjetnost ogrožanja življenja ali telesa posameznikov oziroma nastanka premoženjske škode.

Z  videonadzorom v večstanovanjski stavbi se lahko nadzoruje le dostop do vhodov in izhodov večstanovanjskih stavb ter njihovi skupni prostori. Prepovedano je izvajati videonadzor nad hišniškim stanovanjem ter delavnico za hišnika, prav tako je z videonadzornim sistemom prepovedano snemati vhode v posamezna stanovanja.

IP sklepno dodaja še, da ni pristojen za tolmačenje določb predpisov, ki jih navajate v vašem zaprosilu (Stanovanjski zakon, Gradbeni zakon) in prakse s tega področja, ponavlja pa, da določba 76. člena ZVOP-1 jasno določa, da je za uvedbo videonadzora v večstanovanjski stavbi potrebna pisna privolitev solastnikov, ki imajo v lasti več kot 70 odstotkov solastniških deležev.

Več informacij o videonadzoru je na voljo v smernicah IP, ki so objavljene na spletni strani:

https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_o_videonadzoru_web.pdf

Prav tako je IP glede videonadzora v večstanovanjskih stavbah izdal številna mnenja, ki so objavljena na spletni strani IP:

https://www.ip-rs.si/vop/

 

 

S spoštovanjem.

 

 

Pripravil:

Matej Sironič,                                                  

Svetovalec pooblaščenca

za varstvo osebnih podatkov

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

pooblaščenka