Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 14.03.2019
Naslov: Snemanje zborov etažnih lastnikov
Številka: 0712-1/2019/607
Vsebina: Snemanje sej in javnih dogodkov, Video in avdio nadzor
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem sprašujete glede snemanja zborov etažnih lastnikov. Zanima vas, ali je snemanje zborov etažnih lastnikov z vidika varstva osebnih podatkov dovoljeno. Navajate, da se je družba (upravnik) odločila zbor etažnih lastnikov snemati, pri čemer se sklicuje na njen zakoniti interes (zaradi verodostojnosti v zapisniku zapisanega sklepa in za potrebe njegove sestave, zagotovitve dokazov o pogajanjih za sklenitev posla, saj je včasih tudi kontekst sklepanja posla pomemben, in dokazov o njegovi sklenitvi, prejetih naročilih in reklamacijah, dokazilih o izvedeni poslovni komunikaciji, za potrebe učinkovitejšega upravljanja). Posnetki naj bi se (glede na upravnikovo obvestilo na listini prisotnosti) hranili do overitve zapisnika oz. dokler so posli izpodbojni. Na snemanje so sicer etažni lastniki na začetku zbora opozorjeni, prav tako je podano obvestilo o snemanju na listi prisotnosti, v kateri so bili zapisani zgoraj navedeni razlogi obdelave, podlaga, rok hrambe in pravice posameznikov. Zanima vas še, ali imajo pravico do poslušanja posnetka zbora etažnih lastnikov le prisotni ali vsi etažni lastniki. Zanima vas, ali bi se ob menjavi upravnika (če do tega pride) prenesli tudi posnetki zborov oz. ali je to dovoljeno.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljnjem besedilu Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljnjem besedilu ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Ob tem IP poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.

 

Ustavno sodišče je že pred leti sprejelo stališče, da je del posameznikove pravice do zasebnosti tudi njegova pravica do lastnega glasu, pravica na glasu. Ta zagotavlja vsakomur, da sam odloči o podobi svoje osebnosti v komunikaciji z drugimi. V posameznikovi besedi se namreč izraža njegova osebnost. Pravica na glasu obsega tudi upravičenje vsakega posameznika, da sam sprejme odločitev o tem, ali bo njegov glas posnet in s tem preko nosilca zvoka morda posredovan tretjim osebam, s čimer se beseda in glas od njega ločita in osamosvojita. Zapis daje oblast nad tujo osebo, tujo osebno dobrino, ker omogoča ponovitev in tako posega v izključno pravico osebe, da razpolaga s tem, kar je govorila, da sama odloča, kdo naj to sliši ali kdo lahko to sliši.

 

Snemanje različnih sestankov, razgovorov ipd. ni posebej zakonsko urejeno. Tako tudi v teh primerih in kadar s snemanjem nastaja zbirka osebnih podatkov velja splošno pravilo, po katerem je za vsak poseg v varstvo osebnih podatkov potrebna pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je na podlagi prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

  1. posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;
  2. obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;
  3. obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;
  4. obdelava je potrebna za zaščito posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;
  5. obdelava je potrebna za opravljanje nalog v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;
  6. obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

 

 

Pravica do varstva osebnih podatkov temelji na možnosti posameznika, da sam odloča, komu in za katere namene bo prepustil določene svoje osebne podatke. V primeru snemanja različnih razgovorov, sestankov, sej, skupščin ipd. morajo biti posamezniki predhodno seznanjeni, kdo bo upravljavec takšnih posnetkov, za katere namene se bodo posnetki uporabljali, koliko časa se bodo shranjevali, kdo bo eventualni uporabnik teh posnetkov ipd. Na podlagi zgornjih informacij v zvočno snemanje privolijo oziroma ga odklonijo. Ena izmed podlag bi torej lahko bila osebna privolitev (točka a) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe) vsakega etažnega lastnika. Več o privolitvi (pogoje za njeno veljavnost) si lahko preberete na https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/kljucna-podrocja-uredbe/privolitev/

 

Kot druga možna pravna podlaga bi bila lahko točka f) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe zaradi uresničevanja zakonitih interesov in ti interesi očitno prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. IP poudarja, da mora v tem primeru upravljavec izkazati in argumentirati, da je snemanje zbora potrebno in zakaj. Iz vaših navedb tega ni razbrati. Zgolj dejstvo, da je upravnik snemanje prepoznal kot koristno, namreč še ne opravičuje snemanja, hrambe posnetkov in njihove uporabe, temveč je za to potrebna pravna podlaga.

 

Pri obdelavi osebnih podatkov (tako pri osebni privolitvi kot na podlagi zakonitih interesov), kar snemanje zbora lastnikov vsekakor je, je treba upoštevati tudi namen snemanja. Osebni podatki se lahko skladno s točko b) prvega odstavka 5. člena Splošne uredbe zbirajo le za določene, izrecne in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati na način, ki ni združljiv s temi nameni; nadaljnja obdelava v namene arhiviranja v javnem interesu, v znanstveno- ali zgodovinskoraziskovalne namene ali statistične namene v skladu s členom 89(1) ne velja za nezdružljivo s prvotnimi nameni (omejitev namena). Hkrati pa je treba upoštevati načelo najmanjšega obsega podatkov iz točke c) prvega odstavka 5. člena Splošne uredbe, ki pravi da so osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo (prej načelo sorazmernosti iz 3. člena ZVOP-1).

 

Tudi pod pogojem, da za samo snemanje obstaja pravna podlaga in če bi se zbori lastnikov snemali zgolj za namene sestave prepisa oz. zapisnika vsebine zbora, namreč to ne upravičuje nadaljnje hrambe in obdelave teh posnetkov za druge namene. V tem primeru bi bilo treba, po tem, ko bi na podlagi (zakonito posnetega) zvočnega posnetka zbora pripravili in potrdili zapisnik njegove vsebine, zvočni posnetek zbora načeloma trajno zbrisati ali drugače uničiti, če za hrambo ni več pravne podlage. Kot namreč izhaja iz točke e) prvega odstavka 5. člena Splošne uredbe (omejitev shranjevanja), so osebni podatki hranjeni v obliki, ki dopušča identifikacijo posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, le toliko časa, kolikor je potrebno za namene, za katere se osebni podatki obdelujejo; osebni podatki se lahko shranjujejo za daljše obdobje, če bodo obdelani zgolj za namene arhiviranja v javnem interesu, za znanstveno- ali zgodovinskoraziskovalne namene ali statistične namene v skladu s členom 89(1), pri čemer je treba izvajati ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe iz te uredbe, da se zaščitijo pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Po izpolnitvi namena obdelave se torej osebni podatki zbrišejo, uničijo, blokirajo ali anonimizirajo, če niso na podlagi zakona, ki ureja arhivsko gradivo in arhive, opredeljeni kot arhivsko gradivo, oziroma če zakon za posamezne vrste osebnih podatkov ne določa drugače.

 

IP pa opozarja, da je treba v primeru snemanja upoštevati tudi širši vidik pravice posameznika (snemanega) do zasebnosti, ki pa jo posameznik lahko uveljavlja pred pristojnimi sodišči (torej ne pri IP). Posameznik, ki je prepričan, da se s snemanjem ali uporabo posnetkov posega v njegove osebnostne pravice, lahko namreč v skladu z določbami 134. člena Obligacijskega zakonika od sodišča zahteva, da prepreči takšno dejanje ali da odstrani njegove posledice ter zahteva odškodnino (npr. po 179. členu (denarna odškodnina) oziroma 181. členu (kršitev dostojanstva) tega zakonika). Neupravičeno zvočno snemanje je sicer tudi kaznivo dejanje po 137. členu Kazenskega zakonika.

 

V upanju, da vam je naš odgovor v pomoč, vas lepo pozdravljamo,

 

 

Pripravila:
mag. Nuša Kavšek, univ. dipl. prav.

svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka