Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 05.03.2019
Naslov: Zavračanje poštnih pošiljk umrlega
Številka: 0712-1/2019/473
Vsebina: Telekomunikacije in pošta, Vpogled v OP umrlih
Pravni akt: Mnenje

Obrnili ste se na Informacijskega pooblaščenca RS (v nadaljevanju IP) s svojim zaprosilom za mnenje. Zanima vas:

1. Ali je Pošta Slovenije d.o.o. (v nadaljevanju: Pošta) upravičena zavračati pošiljke in pakete naslovljene na umrle osebe, ne glede na to, da je za dejstvo smrti izvedela v okviru opravljanja druge storitve za uporabnika?

2. Ali Pošta vodi o dejstvu smrti posameznikov poseben Katalog zbirk osebnih podatkov?

3. Ali nepooblaščeno odpiranje poštnih pošiljk predstavlja kršitev varstva osebnih podatkov?

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

 

Ad. 1

 

26. člen Splošnih pogojev izvajanja univerzalne poštne storitve (Uradni list RS, št. 31/07; v nadaljevanju: Splošni pogoji) določa, da se pošiljka, na kateri je označen pošiljateljev naslov, vrne pošiljatelju, (med drugim tudi) če je naslovnik umrl. Glede na dejstvo, da navedeno določbo vsebuje veljavni splošni akt, ki je bil sprejet in objavljen na podlagi zakona, ki ureja poštne storitve, je s tem utemeljen javni interes, ki ga uresničuje upravljavec (Pošta). Zato mora navedeni določbi slediti tudi v svoji praksi. Tak interes pa po drugi strani po mnenju IP pretirano ne posega v pričakovano zasebnost posameznika, na kogar se osebni podatki nanašajo. Poštne pošiljke so namreč namenjene naslovniku, tajnost komunikacije med pošiljateljem in naslovnikom pa varuje tudi Ustava RS (37. člen; varstvo tajnosti pisem in drugih občil). Kdor pa neupravičeno odpre tuje pismo ali pošiljko, pa se po prvem odstavku 139. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev. Z ukrepom zavračanja pošiljk torej Pošta uresničuje ustavno zajamčeno tajnost pisem ter preprečuje povečano tveganje za storitev kaznivih dejanj po omenjenem členu KZ-1. Vse navedeno varuje zlasti posameznika pred neupravičenim posegom v ustavne pravice.

 

Iz zgornjih pojasnil torej sledi, da Pošta lahko upravičeno obdeluje podatek o smrti naslovnika, ki ga je zakonito pridobila. Samo dejstvo, da Pošta izve za smrt v okviru drugega opravljanja storitve za naročnika, pa ne vpliva na obveznost Pošte iz navedenega 26. člena Splošnih pogojev. Ravnanje v nasprotju z določbami Splošnih pogojev, ki niso v nasprotju s pravili varstva osebnih podatkov, pa lahko predstavlja kršitev varnosti pri obdelavi osebnih podatkov. 

 

Ad. 2

 

Ali Pošta vodi poseben Katalog zbirke o umrlih uporabnikih univerzalne poštne storitve, IP ni znano. Vodenje Kataloga v smislu ZVOP-1 je po Splošni uredbi nadomeščeno z 'evidentiranjem dejavnosti obdelave' po členu 30 Splošne uredbe. Evidenc po tem členu upravljavci pa več ne sporočajo v Register zbirk pri IP.  

 

Ad. 3

 

Glede vašega vprašanja ali nepooblaščeno odpiranje poštnih pošiljk predstavlja kršitev varstva osebnih podatkov, pojasnjujemo, da tovrstno ravnanje lahko predstavlja kaznivo dejanje kršitve tajnosti občil. Za pregon kaznivega dejanja po prvem odstavku 139. člena KZ-1 pa je pristojno državno tožilstvo. Pregon se začne na predlog.