Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 08.03.2019
Naslov: Dashboard kamere na avtomobilih
Številka: 0712-1/2019/539
Vsebina: Moderne tehnologije, Video in avdio nadzor
Pravni akt: Mnenje

Spoštovani,

 

kot osrednja lokalna poklicna gasilska enota v mestni občini opravljate naloge, določene s strani RS. To pomeni, da opravljate tudi naloge zaščite in reševanja ob prometnih, industrijskih in drugih nesrečah, pri katerih so prisotne nevarne snovi, nesrečah v daljših avtocestnih in drugih cestnih in železniških predorih, naloge tehničnega reševanja ob nesrečah v prometu ter ob nesrečah na tekočih in stoječih vodah, pa tudi druge naloge zaščite in reševanja širšega pomena. Pri vožnji na kraj nesreče večinoma vozite »v statusu nujna vožnja«. Skladno s 101. členom Zakona o pravilih cestnega prometa vam ni treba upoštevati prometnih pravil in prometne signalizacije, vendar morajo vozniki voziti na tak način in s takšno hitrostjo, da ves čas obvladujejo vozilo in da ne ogrožajo drugih udeležencev cestnega prometa ali njihovega premoženja. V praksi v primeru prometne nesreče vaš voznik nosi krivdo. Na strokovnem svetu je bila izpostavljena potreba po namestitvi kamer na vozilih iz dveh razlogov, in sicer da bi imeli video gradivo (interno) v primeru prometne nesreče v namen ugotavljanja okoliščin in video gradivo (interno) v namen strokovne analize intervencije (dostopi, taktika, posebnosti, …). Prosite nas za mnenje glede tega z vidika varstva osebnih podatkov.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1 - v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 - v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Ob tem IP poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora ali upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.

 

Uporabe t.i. dashboard kamer (kamer nameščenih znotraj avtomobila, ki spremljajo potek vožnje) izrecno ne urejajo pravni akti, ki trenutno urejajo področje varstva osebnih podatkov. Sicer pa po mnenju IP njihova uporaba praviloma splošno ni dovoljena. V skladu z novejšo prakso Sodišča EU v zadevi C-212/13, František Ryneš, se namreč uporaba video kamer za nadzor javnih površin ne more šteti kot snemanje izključno za osebno rabo, za katero se potem ZVOP-1 oziroma Splošna uredba ne bi uporabljala (izjema po prvem odstavku 7. člena ZVOP-1 oziroma točka c) drugega odstavka 2. člena Splošne uredbe). Posledično je treba uporabnika takšne kamere šteti kot upravljavca osebnih podatkov, ki mora imeti za snemanje tudi pravno podlago.

 

Obdelava osebnih podatkov je na namreč podlagi prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

  1. posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;
  2. obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;
  3. obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;
  4. obdelava je potrebna za zaščito posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;
  5. obdelava je potrebna za opravljanje nalog v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;
  6. obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

 

Glede na to, da v posebnem zakonu izrecne pravne podlage ni, privolitve snemanih praviloma ne bo mogoče dobiti, bi v poštev morda lahko prišla točka e) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe, tj. v opravljanje nalog v javnem interesu ali izvajanju javne oblasti, ki jo dopolnjuje tretji odstavek, ki za obdelavo iz točk (c) in (e) prvega odstavka napotuje na določitev podlage v pravu EU ali pravu države članice, ki velja za upravljavca. Namen obdelave se v primeru točke c člena 6(1) določi v navedeni pravni podlagi, torej z vidika Ustave RS v zakonu, ali pa je ta v primeru obdelave iz točke e) prvega odstavka potrebna za opravljanje naloge, ki se izvaja v javnem interesu, ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu.

 

(Tudi) ZVOP-1 v četrtem odstavku. 9. člena ZVOP-1, ki ureja pravne podlage v javnem sektorju (kamor se glede na status javnega zavoda skladno z 22. točko 6. člena ZVOP-1 uvrščate tudi vi), določa, da se lahko v javnemu sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo.

 

IP ob tem opozarja, da ne gre spregledati načela najmanjšega obsega podatkov iz točke c) prvega odstavka 5. člena Splošne uredbe, ki pravi da so osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo (prej načelo sorazmernosti iz 3. člena ZVOP-1). Po mnenju IP se načeloma zdi sorazmerno, da bi test morda prestali vozniki na posebej nevarnih vožnjah ali prevozi v kakšnih drugih posebnih okoliščinah, težko pa bi bilo sprejeti, da bi ga prestale kamere, nameščene izključno zaradi razjasnitve okoliščin in zagotovitve dokazov za slučaj prometne nesreče. Drugi udeleženci prometa imajo namreč upravičeno pričakovanje, da samo zaradi udeležbe na javni cesti ne bodo posneti.

 

V opisanem primeru bi šlo najverjetneje za stalno snemanje zaposlenih oz. oseb na intervenciji in najverjetneje tudi snemanje javno dostopnih območij. Zato izpostavljamo, da Splošna uredba v 3. odstavku 35. člena (obsežno sistematično spremljanje javno dostopnega območja) za takšne primere zahteva predhodno izvedbo ocene učinkov takšne obdelave v zvezi z varstvom podatkov. IP je na svoji spletni strani pripravil podstran, kjer najdete ključne informacije glede ocene učinkov.

 

Prav tako vas napotujemo tudi na seznam dejanj obdelav osebnih podatkov, za katere velja zahteva po izvedbi ocene učinka v zvezi z varstvom osebnih podatkov po 4. odstavku člena 35 Uredbe.

https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/Ocene_ucinkov/Seznam_dejanj_obdelav_osebnih_podatkov__za_katere_velja_zahteva_po_izvedbi_ocene_ucinka_v_zvezi_z_varstvom_osebnih_podatkov.pdf

 

V upanju, da vam bo naš odgovor v pomoč, vas lepo pozdravljamo.

 

 

Pripravila:
mag. Nuša Kavšek, univ. dipl. prav.

svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka