Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 07.03.2019
Naslov: Objava javni profilov družbenih omrežjih na novi spletni strani
Številka: 0712-1/2019/518
Vsebina: Svetovni splet
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaš dopis, v katerem navajate, da ste brskali po spletu, in naleteli na spletno stran agencije, ki ponuja (objavlja) javne profile 100 "influencer-jev" (po njihovem izboru - op. IP). Gre za javne Instagram profile, vendar agencija navedene profile oziroma osebe ponuja za nadaljnje trženje in ne verjamete, da je predhodno zbrala izrecno soglasje vseh. Zanima vas še, ali obstaja kakšen kriterij, na podlagi katerega se določena oseba identificira kot "javna oseba" (npr. število sledilcev, všečkov) ali je kriterij preprosto javen profil. Poleg tega vas zanima, ali lahko agencija s temi "javnimi osebami" oziroma njihovimi podatki posluje, kot da ne gre za osebne podatke, tj. jih trži zbira v bazo in ponuja naprej.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju – Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1 - v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 - v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. IP v zvezi s tem poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora in upravnih postopkov konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. IP vam ob tem pojasnjuje še, da se za vložitev zaprosila za mnenje pri IP ne zahteva, da bi prosilec imel opravljen pravniški državni izpit in zato je pošiljanje potrdila o tem povsem potrebno.

 

IP uvodoma poudarja, da tudi po Splošni uredbi pravna podlaga ni nujno privolitev, ampak lahko (odvisno od namena) pravno podlago, če so za to izpolnjeni pogoji, predstavlja tudi katera od drugih točk npr. točka b) (pogodba), c) (zakon) ali f) (zakoniti interesi) prvega odstavka člena 6 Splošne uredbe. Za boljšo predstavo o tem je IP pripravil infografiko, ki je dostopna na povezavi https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/png/infografike/pravne_podlage_zasebni_sektor_s_pogoji_privolitve.pdf

Obdelava osebnih podatkov je tako na podlagi navedene določbe zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

  1. posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;
  2. obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;
  3. obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;
  4. obdelava je potrebna za zaščito posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;
  5. obdelava je potrebna za opravljanje nalog v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;
  6. obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

 

Za boljšo predstavo možnih pravnih podlag za primere obdelav osebnih podatkov za namen neposrednega trženja, vam pripenjamo povezavo do infografike, ki jo je IP oblikoval v ta namen https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/infografike/Neposredno_trzenje_infografika.pdf

 

IP vam v zvezi z vašimi vprašanji glede na navedeno pojasnjuje, da v primeru uporabe osebnih podatkov, ki so zakonito javno dostopni, ne moremo govoriti o nezakoniti obdelavi osebnih podatkov, vendar le pod pogojem, če se osebni podatki zbirajo in uporabljajo za določene in zakonite namene. To pomeni, da ne glede na to, da so določeni osebni podatki javno dostopni, se takšni osebni podatki ne smejo uporabljati za kakršen koli namen, npr. za vzpostavitev nove zbirke osebnih podatkov. Po določbi 16. člena ZVOP-1 se namreč osebni podatki lahko zbirajo le za določene in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s takšnimi nameni, če zakon ne določa drugače. To pomeni, da je za presojo zakonitosti nadaljnje obdelave (javno dostopnih) osebnih podatkov bistven namen takšne obdelave.

 

Kot izhaja iz vašega dopisa, agencija povezave do javno dostopnih profilov socialnih omrežij objavlja na svoji spletni strani za namen njihovega nadaljnjega trženja. Iz okoliščin primera, ki jih navajate, se zdi, da je namen takšne objave enak kot (osnovni, prvotni) namen teh posameznikov (100 “infuencerjev”), ki ga zasledujejo z objavljanjem svojih osebnih podatkov na tem profilu, in sicer da s svojim odprtim javnim profilom privabijo čim več sledilcev oziroma na nek način tržijo “sami sebe”. Objava povezave do takšnega javno dostopnega profila glede na nam dostopne podatke zasleduje enak namen. Če je bila torej prvotna obdelava osebnih podatkov posameznika z objavo njegovega profila dostopnega splošni javnosti  zakonita, je lahko takšna tudi nadaljnja obdelava, ki zasleduje povsem enak namen.

 

V upanju, da ste dobili odgovore na svoja vprašanja, vas lepo pozdravljamo.

 

 

Pripravila:
mag. Nuša Kavšek, univ. dipl. prav.

svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka