Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 07.03.2019
Naslov: Posredovanje OP odvetnikom in stečajnim upraviteljem
Številka: 0712-1/2019/517
Vsebina: Pridobivanje OP iz zbirk, Upravne enote
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaš dopis, v katerem navajate, da ste v vaši upravni enoti prejeli večje število zahtevkov istega odvetnika za posredovanje osebnih podatkov, v katerih je zahtevan nabor različnih osebnih podatkov (kopijo zahteve prilagate), pri čemer v nekaterih primerih nastopa kot odvetnik in svoj zahtevek utemeljuje z 10. členom Zakona o odvetništvu in 40. ali 4/6 členom Zakona o izvršbi in zavarovanju. V teh primerih je priloženo ustrezno pooblastilo ter pravnomočen in izvršljiv sklep o izvršbi. V nekaterih primerih pa nastopa kot stečajni upravitelj in svoj zahtevek utemeljuje s 384. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. V teh primerih pa se izkazuje s sklepom o začetku postopka osebnega stečaja, s katerim je imenovan za upravitelja. Kot upravljavec zbirk podatkov bi želeli naše mnenje, ali je prosilec v vsakem primeru upravičen do vseh podatkov, ki jih zahteva oziroma ali so njegove zahteve v vsakem primeru utemeljene.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju – Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 - v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. IP v zvezi s tem poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora in upravnih postopkov konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.

 

Pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, v katerega sodi tudi upravna enota (22. točka 6. člena ZVOP-1) določa 9. člen ZVOP-1. Ta v prvem odstavku določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Tudi Splošna uredba, ki je 25. 5. 2018 »nasledila« ZVOP-1, vsebuje določbe o dopustnih pravnih podlagah za obdelavo osebnih podatkov v členu 6, ki v točki (1)(c) določa, da je obdelava (kar vključuje tudi posredovanje) osebnih podatkov zakonita, če je (med drugim) potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca, pri čemer pa Splošna uredba v drugem odstavku istega člena določa, da države članice lahko ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) odstavka 1, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, tudi za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX. Iz tega izhaja, da v vašem primeru tudi po Splošni uredbi ni (večjih) sprememb, zato so še vedno aktualna mnenja IP, ki odgovarjajo na vaše vprašanje, kot na primer 0712-1/2016/2674 z dne 6. 1. 2017, 0712-1/2018/737 z dne 28. 3. 2018 in 0712-1/2018/1694 z dne 8. 6. 2018, ki jih najdete na naši spletni strani.

 

Iz navedenih mnenj izhaja, da je ena od takšnih zakonskih podlag tudi določba 10. člena Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, 24/96 – odl. US, 24/01, 54/08, 35/09, 97/14, 8/16 – odl. US in 46/16 – v nadaljevanju ZOdv), ki v prvem odstavku določa, da so državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil ne glede na določbe drugih zakonov, ki določajo posredovanje osebnih podatkov, dolžni brez privolitve posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, brezplačno posredovati odvetniku podatke, ki jih ta potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi in to v roku 15 dni od dneva, ko prejmejo pisno zahtevo odvetnika. Odvetnik v skladu z drugim odstavkom 10. člena ZOdv nima te pravice, če gre za osebne podatke, ki so na podlagi posebnih zakonskih določb dostopni le pooblaščenim organom. UE je zato odvetniku skladno z 10. členom ZOdv dolžan posredovati podatke, ki jih na podlagi izvajanja javnih nalog v zvezi s tem obdeluje.

 

 

Prav tako Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 – uradno prečiščeno besedilo, 10/15 – popr., 27/16, 31/16 – odl. US, 38/16 – odl. US, 63/16 – ZD-C in 54/18 – odl. US) v nadaljevanju ZFPPIPP) v osmem odstavku 384. člena ZFPPIPP določa, da so banke, borznoposredniške družbe, klirinškodepotna družba, sodišča, davčne uprave in drugi upravljavci zbirk osebnih in drugih podatkov upravitelju na njegovo zahtevo dolžne posredovati vse podatke, vključene v zbirkah osebnih in drugih podatkov, ki jih upravljajo, pomembne za ugotovitev pravnega položaja in premoženja stečajnega dolžnika, premoženja njegovega zakonca ali osebe, s katero živi v istospolni partnerski skupnosti po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti, ter poslov, ki bi lahko imeli značilnosti izpodbojnih pravnih ravnanj iz 271. člena tega zakona. Deveti odstavek istega člena pa primeroma določa takšne podatke, in sicer:

1.     številke denarnih računov ter stanje in promet na teh računih,

2.     številke računov vrednostnih papirjev in drugih finančnih instrumentov ter stanje in promet na teh računih,

3.     stanje denarnih in drugih depozitov pri banki, borznoposredniški družbi ali drugi osebi,

4.     podatki o življenjskih in premoženjskih zavarovanjih,

5.     lastninska in druge stvarne pravice na nepremičninah,

6.     podatki, vpisani v registru prometnih dovoljenj,

7.     podatki, vpisani v registru plovil in letal in

8.     podatki o pokojninskem in zdravstvenem zavarovanju.

 

IP v zvezi s tem ponovno poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora in upravnih postopkov konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati, zato priložene zahteve odvetnika ne more komentirati, saj je ugotavljanje obstoja navedenih pogojev za posredovanje osebnih podatkov v vsakem konkretnem primeru naloga in odgovornost upravljavca. Dodaja pa, da če so zahtevani podatki takšni, ki jih odvetnik potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi oziroma podatki, ki jih stečajni upravitelj potrebuje za ugotovitev pravnega položaja in premoženja (konkretnega) stečajnega dolžnika, premoženja njegovega zakonca ali osebe, s katero živi v istospolni partnerski skupnost in so vključeni v zbirkah osebnih in drugih podatkov, ki ji upravlja upravljavec, potem jih (mora) na tej zakonski pravni podlagi posredovati odvetniku oziroma stečajnemu upravitelju.

 

V upanju, da ste dobili odgovor na svoja vprašanja, vas lepo pozdravljamo.

 

 

Pripravila:
mag. Nuša Kavšek, univ. dipl. prav.

svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka