Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 06.03.2019
Naslov: Videonadzor igralnice
Številka: 0712-1/2019/490
Vsebina: Video in avdio nadzor
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je dne 27. 2. 2019 prejel vaše zaprosilo za mnenje.  Navajate, da ste kot igralnica po zakonu zavezani k videonadzoru, v okviru tega pa vas zanima, ali lahko obstoječi videonadzor uporabljate tudi za dokazovanje prekrškov zaposlenih, ki se nanašajo na manipulacijo z denarjem, žetoni, kartami ter evidenco prisotnosti na delovnem mestu.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES, 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1; v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. IP še dodaja in poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.

 

Videonadzor v igralnicah ureja poseben zakon in se organizira za nadzor nad igralci. Izjemoma bi bil videonadzor lahko zakonit, če obstoji utemeljen sum storitve kaznivega dejanja s strani zaposlenega in bi se nastali posnetki uporabil izključno za obravnavo navedenega kaznivega dejanja (npr. v disciplinskem postopku, v sodnem postopku).

 

Videonadzor na tej podlagi za drug namen, kot je kontrola izrabe delovnega časa delavca, ni dopusten.

 

Izvajanje videonadzora v igralnicah ureja poseben Zakon o igrah na srečo (Uradni list RS, št. 14/11 – uradno prečiščeno besedilo, 108/12, 11/14 – popr. in 40/14 – ZIN-B), ki določa v 78. členu, da mora biti v igralnici pri izvajanju posebnih iger na srečo organiziran avdio video nadzor in recepcijska služba, tako da je zagotovljen nadzor nad osebami, ki prihajajo v igralnico (igralci). Iz vašega vprašanja izhaja, da bi radi tovrstne posnetke uporabili tudi za nadzor nad delavci.

 

IP pojasnjuje, da lahko poda le neobvezno mnenje z vidika varstva osebnih podatkov, ne pa glede delovnopravne zakonodaje ali zakonodaje s področja iger na srečo.

 

Posebnosti glede zaposlitve v igralnicah določa omenjeni zakon v členih 86 do 90, ki določajo obveznosti delavcev v igralnicah. Ta zakon pa vsebuje tudi kazenske določbe, in sicer prekrške (tudi za posameznike, npr. delavce), in sicer v 119. členu določa, v katerih primerih se posameznik (oseba, ki sodeluje pri izvajanju posebnih iger na srečo) kaznuje z globo za prekršek (npr. če se udeleži posebne igre na srečo kot igralec kot zaposlen (86. člen), ali če od igralcev sprejme napitnino, darilo, posojilo ali drugo ugodnost zase ali za koga drugega (88. člen); ali če finančno pomaga igralcem (89. člen). Nadzorni organ glede prirejanja iger na srečo je Finančna uprava Republike Slovenije, pooblaščene uradne osebe pa so inšpektorji za igre na srečo.

 

Poleg omenjenega zakona pa ZVOP-1 ureja videonadzor na delovnem mestu (77. člen) in se uporablja subsidiarno, v delu kjer zakon o igrah na srečo tega ne ureja. ZVOP-1 ureja videonadzor na način, da v primerih, ko so izpolnjeni zakonsko zahtevani pogoji za njegovo uvedbo, za njegovo izvajanje sicer ni potrebno izrecno soglasje snemanih, morajo pa biti o njem obveščeni, da lahko prilagodijo svoje vedenje in ravnanje oz. se lahko v posameznih primerih, tudi izognejo prostorom, kjer se takšen videonadzor izvaja (t.i. opt-out). Pravočasna in ustrezna seznanjenost z videonadzorom je zato ključni element njegove zakonitosti in sorazmernosti. Delavci morajo biti o videonadzoru obveščeni. Ob tem IP omenja, da je npr. Evropsko sodišče za človekove pravice[1] v konkretnem primeru dovolilo, da je zakonit lahko celo prikrit nadzor, vendar le izjemoma. Nadzor je lahko zakonit, če obstoji utemeljen sum storitve kaznivega dejanja s strani zaposlenega, če tega suma ni mogoče preveriti drugače ali vsaj ne brez velikih stroškov, naporov ali porabe časa, če se nadzor časovno, prostorsko in glede izpostavljenih oseb ustrezno omeji ter če se nastali posnetki uporabijo izključno za obravnavo navedenega kaznivega dejanja (v disciplinskem postopku, morebitnem sledečem sodnem postopku). Možen bi bil mogoče prikriti nadzor, njegov namen pa sme biti le v preiskavi konkretnega in resnejšega incidenta, npr. dlje časa trajajoče evidentne kraje zaposlenih. Delodajalec mora pred odločitvijo za takšen korak preveriti druge možnosti preiskave primera. Priporočljivo je tudi, da izvedbo takšnega videonadzora zaupa zasebnemu detektivu oz. zunanji varnostni službi. (stran 15 spodaj navedenih Smernic)

 

Nadalje IP ni znan zakon, ki bi delodajalcu dajal pravno podlago za snemanje dela zaposlenih za namene ugotovitve, koliko ter kako je zaposleni opravil delo je zaposleni opravil, ali kot obliko stalnega nadzora za ta namen. IP meni, da nadzor zaposlenih in njihovega dela (npr. koliko dela opravijo delavci ter kot obliko nadzora nad delom delavcev v smislu, ali kršijo pogodbo o zaposlitvi) ni vsebovan v namenih naštetih v prvem odstavku 77. člena ZVOP-1.

 

Videonadzor na delovnem mestu izključno zaradi kontrole izrabe delovnega časa (npr. kdaj je delavec prisoten na delovnem mestu) ni dopusten, saj pretirano oziroma nesorazmerno posega v zasebnost zaposlenih. Izvajanje videonadzora znotraj delovnih prostorov je namreč z vidika določb 77. člena ZVOP-1 dopustno, le v izjemnih primerih (varovanje ljudi in premoženja).

 

Več o videonadzoru (npr. na delovnem mestu) si lahko preberete v naših smernicah o videonadzoru, kjer boste našli odgovor na svoje vprašanje:

 

https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_o_videonadzoru_web.pdf.

(na strani od 13 do 18).

 

V zvezi z vašim vprašanjem vas napotujemo tudi na mnenja IP, ki so objavljena na internetni strani IP:

 

https://www.ip-rs.si/vop/snemanje-zaposlenih-na-delovnem-mestu-2912/

 

https://www.ip-rs.si/vop/videonadzor-na-delovnem-mestu-228/

 

Vsekakor pa je dokončna presoja o utemeljenosti videonadzora na strani upravljavca osebnih podatkov, namreč IP lahko opravi konkretno presojo zgolj v okviru inšpekcijskega postopka.

 

V upanju, da ste dobili odgovor na vaša vprašanja, vas lepo pozdravljamo.

 

 

Pripravila:

Urška Črnič, univ. dipl. prav.,

Svetovalka informacijske pooblaščenke

 

                                                                                   Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

                                                                                   Informacijska pooblaščenka