Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 21.02.2019
Naslov: Objava fotografij na socialnih omrežjih
Številka: 0712-1/2019/376
Vsebina: Fotografije kot OP, Svetovni splet
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede objave  fotografij storilca tatvine na socialnih omrežjih.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja nezavezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih inšpekcijskih postopkov preverjati primernosti izbrane pravne podlage ali namenov oziroma obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru.

 

IP uvodoma opozarja, da je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja 38. člen Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: Ustava RS). Objava fotografije posameznika na socialnih omrežjih pa ne predstavlja nujno kršitve predpisov s področja varstva osebnih podatkov. V primeru javne objave fotografije, na kateri je upodobljen posameznik, gre lahko za poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz 35. člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva, za posledico pa ima lahko tudi kazensko in odškodninsko odgovornost.

IP zato v nadaljevanju pojasnjuje nekaj splošnih pojmov, ki so relevantni v konkretnem primeru. V skladu s šesto točko 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov pomeni zbirka vsak strukturiran niz osebnih podatkov, ki so dostopni v skladu s posebnimi merili, niz pa je lahko centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi. Za obdelavo osebnih podatkov v smislu Splošne uredbe o varstvu podatkov gre torej le takrat, kadar so osebni podatki del zbirke ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke. Z videonadzorom pridobljeni podatki (videoposnetki), ki se nanašajo na posameznika, so osebni podatki, in so del zbirke osebnih podatkov, ki nastane z izvajanjem videonadzora. Zato je pri njihovi obdelavi, kamor se šteje tudi objava na svetovnem spletu, treba upoštevati določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov in ZVOP-1.

 

Osebni podatki predstavljajo skladno s prvo točko 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

Glede na navedeno lahko fotografije pomenijo varovane osebne podatke po Splošni uredbi o varstvu podatkov le, kadar določajo ali omogočajo določljivost posameznika, predvsem takrat, ko je posameznik na fotografiji jasno in nedvoumno razviden in bi se bi se ga dalo na ta način identificirati, prepoznati in določiti ali, ko se hkrati s posnetki in fotografijami obdelujejo tudi drugi osebni podatki o posamezniku kot na primer njegovo ime in priimek, njegova letnica rojstva in podobno. Torej, če je ločljivost shranjenih fotografij ali posnetkov dovolj velika in je posameznike na njih mogoče prepoznati, takšno snemanje oziroma fotografiranje dogodkov teoretično lahko predstavlja obdelavo osebnih podatkov. V tem primeru je za njihovo obdelavo treba imeti ustrezno pravno podlago. Možne pravne podlage Splošna uredba o varstvu podatkov določa v prvem odstavku 6. člena. Izhajajoč iz navedb v vašem zaprosilu in glede na veljavno zakonodajo kot upravljavec zbirke videoposnetkov najverjetneje nimate pravne podlage za objavo videoposnetkov, čeprav je namen objave, ki ga omenjate (identifikacija storilca kaznivih dejanj), zakonit. IP vam svetuje, da fotografije posredujete policiji. Za iskanje storilcev kaznivih dejanj so namreč pristojni organi pregona (policija, tožilstvo), ki identiteto osumljencev ugotavljajo v skladu z zakonskimi pooblastili.

 

Če posameznika na fotografiji ni mogoče prepoznati (npr. če je ločljivost fotografije tako nizka ali je obraz posameznika obrnjen v nasprotno stran ali zakrit), veljavne določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov ne zavezujejo tistega, ki fotografijo nadalje uporablja. Če pa posameznik vseeno meni, da se z uporabo fotografij posega v njegove osebnostne pravice, lahko uporabi institute civilnega ali kazenskopravnega varstva, ki mu jih daje zakonodaja in, kot rečeno, sodijo v pristojnost sodišč.

 

Konkretno presojo, ali gre v primeru, ki ga opisujete, za obdelavo osebnih podatkov v smislu Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko IP opravi le v inšpekcijskem postopku.

 

 

S spoštovanjem.

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

pooblaščenka