Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 04.03.2019
Naslov: Seznanitev z lastnimi OP fotokopije psiholoških testov
Številka: 0712-1/2019/453
Vsebina: Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede pravice posameznika do pridobitve fotokopij psiholoških testov od izvajalca pregledov medicine dela, prometa in športa, konkretno zdravniških pregledov za izdajo spričevala o izpolnjevanju zdravstvenih pogojev za posest ali nošenje orožja. Pri navedenem pregledu zdravstvene zmožnosti za nošenje ali posest orožja se med drugim uporabljajo psihološki testi kot sredstvo za ocenjevanje psihološke osebnosti posameznika. Na podlagi pregleda se pacientu izda zdravniško spričevalo, kjer se oceni ali je zdravstveno sposoben za nošenje ali posest orožja. Menite, da ni sporno, da v skladu z ZPacP pravica pacienta do seznanitve s svojo zdravstveno dokumentacijo vsebuje vpogled, prepis, fotokopiranje oziroma reprodukcijo le-te, ne pa tudi do fotokopije psiholoških testov. Navajate, da so psihološki testi metoda za oceno zdravstvene sposobnosti posameznika za posest orožja in niso del spričevala. V skladu z Mednarodnimi smernicami za testiranje (ITC smernice) in Kodeksom poklicne etike psihologov Slovenije je s sredstvi za psihološko ocenjevanje potrebno ravnati tako kot z gradivom zaupne narave, saj bi njihovo distribuiranje nepooblaščenim osebam lahko vodilo do izgube veljavnosti, zanesljivosti ter posledično škode za celotno stroko. Če bi bil namreč posameznik seznanjen s posameznimi vprašanji ali metodami ocenjevanja, bi se lahko nanje pripravil in tako sam psihološki test ne bi dal zanesljivega in resničnega rezultata. Prav tako je psihološki test predmet intelektualne lastnine. Na IP se tako obračate za pojasnilo ali lahko pacient zahteva vpogled in prepisuje iz takšnega psihološkega testa oziroma njegovo fotokopijo, ali v primeru, da se takšen dostop zavrne pride do kršitve z vidika varstva osebnih podatkov?

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

Zakon o orožju (ZOro-1) v 5. točki drugega odstavka 14. člena med pogoji za izdajo dovoljenja za nabavo orožja, dovoljenja za nabavo streliva, orožnega lista in dovoljenja za posest orožja, določa, da mora imeti posameznik opravljen zdravniški pregled. Natančneje zdravniški pregled določa 18. člen ZOro-1 in na njegovi podlagi sprejet Pravilnik o zdravstvenih pregledih za ugotavljanje zdravstvene zmožnosti za posest ali nošenje orožja (v nadaljevanju Pravilnik). 18. člen ZOro-1 določa, da posameznik opravi zdravniški pregled v zdravstvenem zavodu ali pri zasebnem zdravniku, ki je pooblaščen za izdajo spričevala o izpolnjevanju zdravstvenih pogojev za posest ali nošenje orožja. Posameznik, ki se ne strinja z zdravniškim spričevalom, lahko zahteva ponovni zdravniški pregled pred posebno zdravniško komisijo. Mnenje te komisije je dokončno. Zdravniško spričevalo velja eno leto. Pravilnik v 4. členu določa, da zdravniški pregled za ugotavljanje zdravstvene zmožnosti za posest ali nošenje orožja obsega: 1. identifikacijo posameznika na podlagi osebnega dokumenta; 2. anamnezo (razgovor): splošna, družinska, socialna, delovna, osebna in specialna (podatki o prejšnjih pregledih); 3. pregled zdravstvene dokumentacije (zdravstveni karton izbranega osebnega zdravnika, preventivni zdravstveni karton in tudi predhodna ocena zmožnosti posesti ali nošenja orožja); 4. klinični pregled vseh organov in organskih sistemov s posebnim poudarkom na usmerjenem pregledu psihičnega stanja, stanja centralnega in perifernega živčevja in čutil. 8. člen pa določa, da morajo pooblaščeni zdravniki, ki opravljajo zdravniške preglede v skladu z določili tega pravilnika, voditi posebno evidenco pregledov in ocen o zdravstveni zmožnosti posameznikov za posest ali nošenje orožja in hraniti celotno medicinsko dokumentacijo vseh posameznikov, pregledanih zaradi izdaje spričevala o zdravstveni zmožnosti za posest ali nošenje orožja, skladno s posebnimi predpisi. V Prilogi 1 in 2 Pravilnika so določene bolezni, poškodbe ali stanja, ki predstavljajo nezmožnost za posest orožja oziroma ki vplivajo na varno rokovanje z orožjem in predstavljajo nezmožnost za posest in nošenje orožja.

 

V obravnavanem primeru gre, kot navajate, za zahtevo pacienta glede seznanitve s fotokopijami psiholoških testov, ki bi glede na zgornje pravne podlage, lahko predstavljala zdravstveno dokumentacijo, zato je treba upoštevati določbe Zakona o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/08 in 55/17; v nadaljevanju ZPacP). V 5. členu ZPacP je določen seznam pacientovih pravic, med katerimi je tudi pravica do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo. Način seznanitve z zdravstveno dokumentacijo je natančneje urejen v določbi 41. člena ZPacP. Skladno z drugim odstavkom istega člena se pacientu oziroma njegovemu pooblaščencu ali drugi osebi, ki ima pravico do seznanitve, omogoči seznanitev pod pogojem, da je zagotovljena njihova identifikacija in izkazana pravna podlaga. Osmi odstavek pa določa, da je pri uresničevanju pravice po tem členu treba upoštevati tudi določbe prvega odstavka 22. člena ZPacP. Ta določba predpisuje, da se sme pacientu le izjemoma zamolčati podatke o njegovem zdravstvenem stanju, če zdravnik glede na okoliščine oceni, da bi mu takšno obvestilo povzročilo resno zdravstveno škodo, razen kadar pacient, ki je sposoben odločanja v svojo najboljšo zdravstveno korist, izrecno zahteva, da je o svojem zdravstvenem stanju popolnoma obveščen; razloge za zamolčanje podatkov se ločeno dokumentira v zdravstveni dokumentaciji.

 

Poleg omejitve, ki jo določa zgoraj navedeni 22. člen ZPacP, ZPacP v četrtem odstavku 4. člena, ki ureja uresničevanje in omejevanje pacientovih pravic, določa, da so lahko pacientove pravice omejene z zakoni s področja zagotavljanja javne varnosti in javnega zdravja ter kadar bi bile ogrožene pravice drugih oseb. V skladu z Ustavo Republike Slovenije (tretji odstavek 15. člena) so človekove pravice in temeljne svoboščine, kamor glede na tretji odstavek 38. člena Ustave RS štejemo tudi pravico do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, omejene samo s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa ustava. Ustavne pravice je torej nedopustno izvrševati na način, ki posega v ustavne pravice (torej enakovredne pravice) drugih oseb. Takšno ustavno varstvo Ustava RS v 60. členu zagotavlja tudi avtorski in drugim pravicam, ki izvirajo iz umetniške, znanstvene, raziskovalne in izumiteljske dejavnosti. Področje varstva avtorske in sorodnih pravic je podrobneje urejeno v Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 21/95 s spr.; v nadaljevanju ZASP).

 

Glede na prakso IP v pritožbenih postopkih se pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki oziroma lastno zdravstveno dokumentacijo v primeru psiholoških testov in  upoštevajoč vse okoliščine konkretnega primera izvaja na način, da pacientu ne omogoča, da pridobi fotokopijo dokumenta, ki predstavlja avtorsko delo, ki splošni javnosti po pravilih stroke ni dostopno. Prednatisnjeno vsebino dokumenta (psihološkega testa) je treba v tem primeru obravnavati ločeno od individualnih zapisov (zdravnika/terapevta) na istem dokumentu. Poleg tega je namenu pravice do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo v celoti ali vsaj v večjem delu zadoščeno, če se pacient seznani le z zdravnikovimi/terapevtovimi zapisi (ne glede na obliko in vsebino) in odgovori pacienta, ki bi se v takšni zdravstveni dokumentaciji nahajali.

 

Druge morebitne omejitve pravice pacienta do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo in zakonitost posamezne obdelave osebnih podatkov lahko IP oceni izključno v konkretnem inšpekcijskem ali drugem upravnem postopku.

 

Lepo vas pozdravljamo,

 

 

Pripravila:

Manja Resman, univ. dipl. prav.

svetovalka informacijskega pooblaščenca

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka