Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 18.03.2019
Naslov: Vpogled v osebni podatke
Številka: 0712-1/2019/630
Vsebina: Sodni postopki
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje.  Navajate, da ste stranka v sodnem postopku in vas zanima, ali ima javno pravobranilstvo pravico vpogleda v podatke iz arhiva MNZ brez vašega posebnega dovoljenja.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1; v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. IP še dodaja in poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.

 

V vašem primeru gre najverjetneje za pravno podlago po točki (c) ali (e) člena 6(1) Splošne uredbe. Državno odvetništvo ima podrobno opredeljeno pravno podlago za dostop do zbirk osebnih podatkov, evidenc in registrov v Zakonu o državnem odvetništvu v teh primerih za pridobivanje osebnih podatkov ne potrebuje soglasja posameznika, razen če bi za posamične primere zakon to izrecno določal.

 

Uvodoma pojasnjujemo, da je delovanje Državnega pravobranilstva Republike Slovenije prenehalo, vse pristojnosti pa je prevzelo Državno odvetništvo, ki je bilo ustanovljeno z Zakonom o državnem odvetništvu. Ta zakon je pričel veljati dne 20. 5. 2017, uporabljati pa se je začel z 20. 11. 2017. Državno odvetništvo glede na 2. člen Zakona o državnem odvetništvu (Uradni list RS, št. 23/17) opravlja strokovne naloge na področju varstva premoženjskih in drugih pravic in interesov države prek pravnega zastopanja tudi pred sodišči.

 

Obdelava osebnih podatkov je na podlagi prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

  1. posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;
  2. obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;
  3. obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;
  4. obdelava je potrebna za zaščito posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;
  5. obdelava je potrebna za opravljanje nalog v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;
  6. obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

IP v zvezi z vašim vprašanjem pojasnjuje, da se v primeru, kadar se osebni podatki obdelujejo za namene v zvezi z zastopanjem (države) pred sodišči v sodnih postopkih, kot pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov šteje (c) (če to posebej ureja zakon ali eventualno (e) točka člena 6(1) Splošne uredbe, če gre za obdelavo, ki je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu.

Glede varstva osebnih podatkov se še (do uveljavitve novega zakona) uporablja tudi ZVOP-1, v kolikor ni v nasprotju z omenjeno Splošno uredbo. ZVOP-1 v 8. členu določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika.

Namen obdelave osebnih podatkov pa mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov.

Državno odvetništvo ima pravno podlago za dostop do zbirk osebnih podatkov, evidenc in registrov v Zakonu o državnem odvetništvu (Uradni list RS, št. 23/17), ki določa, da morajo državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil državnemu odvetništvu na njegovo zahtevo brezplačno posredovati osebne in druge podatke in obvestila ali pojasnila, potrebna za zastopanje v posamezni zadevi. V ta namen lahko državno odvetništvo zahteva od pristojnega organa, da mu brezplačno posreduje na vpogled spis o posamezni zadevi ter nadalje uporabi podatke iz njegove vsebine.

Državno odvetništvo ima na podlagi omenjenega zakona ali drugih zakonov, ki določajo njegove pristojnosti, zaradi obravnavanja in reševanja posamezne zadeve pravico do brezplačnega dostopa oziroma brezplačnega neposrednega elektronskega dostopa do informatiziranih vpisnikov sodišč in vseh javnih knjig, registrov in uradnih evidenc, ki jih upravljajo organi javnega sektorja v informatizirani obliki. V navedene zbirke podatkov dostopa z navedbo namena dostopa in opravilne številke zadeve državnega odvetništva. Državno odvetništvo lahko v podatke iz zbirk podatkov vpogleda, jih kopira, prepiše ali izpiše in naprej obdeluje v postopkih, v katerih izvršuje svoje zakonsko določene pristojnosti.

Glede na navedeno lahko Državno odvetništvo pridobiva osebne podatke, če je izpolnjena katera izmed zgoraj naštetih pravnih podlag.

Kot že zgoraj rečeno, pa konkretne presoje IP izven inšpekcijskega postopka ne more opraviti. To je naloga upravljavca osebnih podatkov. Prav tako pa IP upoštevajoč prakso Ustavnega sodišča RS ni pristojen posegati v uradne postopke, za vodenje katerih so v skladu z zakonom pristojni drugi organi. To pomeni, da tudi v inšpekcijskem postopku ne sme presojati, katere konkretne osebne podatke potrebuje državno odvetništvo v konkretnem postopku.

V upanju, da ste dobili odgovor na vaše vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

 

 

Pripravila:

Urška Črnič, univ. dipl. prav.,

Svetovalka informacijske pooblaščenke

 

 

                                                                                   Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

                                                                                   Informacijska pooblaščenka