Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 22.02.2021
Naslov: Seznanitev s surovimi podatki genetskega testiranja
Številka: 07121-1/2021/347
Vsebina: Zdravstveni osebni podatki, Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki
Pravni akt: Mnenje

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 17. 2. 2021 prejeli vaše zaprosilo za mnenje o tem, ali lahko posameznik (stranka, naročnik), poleg končnih rezultatov genetskega testiranja, od izvajalca (podjetja ali druge ustanove) pridobi tudi surove podatke oziroma, ali se lahko izvajalec sklicuje na poslovno skrivnost. Zanima vas tudi, ali  lahko te podatke zaračuna.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

 

Kot pritožbeni organ na področju pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, se IP ne more vnaprej dokončno opredeljevati do konkretnih primerov seznanitve. Zato je naše mnenje lahko le načelno in splošno.

 

 

1. Naročnik storitve ima na podlagi njegove zahteve načeloma pravico do seznanitve tudi s surovimi (še neinterpretiranimi oziroma neurejenimi ali neobdelanimi) podatki genetske analize, če se ti podatki neposredno in objektivno nanašajo nanj in če so izpolnjeni drugi materialnopravni pogoji (obstoj zbirke podatkov ali avtomatizirane obdelave, neobstoj posebnih zakonskih omejitev, podvrženost pojmu osebnega podatka, pogoj upravljavca v smislu definicije iz uredbe).

 

2. Iz dosedanje pritožbene prakse izhaja, da poslovna skrivnost načeloma ne more biti razlog za zavrnitev zahteve za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki.

 

3. Če gre za uveljavljanje pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki po 15. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov, se ta pravica praviloma izvršuje brezplačno.

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki se, zaradi zelo široke definicije osebnega podatka v (1) točki 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko načeloma razteza na kakršen koli dokument in na vse v njem vsebovane informacije (tj. alfanumerične, slikovne, zvočne ipd. zapise ne glede na izvor, podlago, pravilnost, namen in obliko), glede katerih je podana objektivna in neposredna zveza s posameznikom.

 

Poslovna skrivnost v zakonodaji ni izrecno urejena kot izjema od pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki (npr. v Zakonu o poslovni skrivnosti, ZVOP-1, Splošni uredbi o varstvu podatkov), in tudi ni videti posebnih razlogov, da bi poslovna skrivnost prevladala nad ustavno pravico posameznika do seznanitve (gl. 38. člen Ustave RS). Posameznik mora pridobljene osebne podatke nadalje absolutno varovati kot poslovno skrivnost.

 

Po določbi petega odstavka 12. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov se seznanitev lahko zaračuna le, če posameznik zahteva dodatno kopijo ali če je zahteva očitno neutemeljena ali pretirana. Če določena podjetja posredovanje surovih podatkov zaračunavajo, je to lahko zakonito, saj gre za pogodbeno odplačno storitev, po navadi z neko dodano vrednostjo. Vendar pa bi moral izvajalec – če bi bila zahteva vložena z izrecnim sklicevanjem na 15. člen Splošne uredbe o varstvu podatkov – te podatke zagotoviti brezplačno. IP zgolj pripominja, da se na tak način posamezniki verjetno ne bi smeli izogibati plačilu pogodbenih storitev.

 

Lepo vas pozdravljamo,

 

 

Pripravil:
mag. Urban Brulc, univ. dipl. prav.

samostojni svetovalec IP

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka