Iskalnik po mnenjih GDPR

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 12. 2. 2021 prejeli vaše zaprosilo za mnenje o tem, ali lahko kot podjetje pri grafologu naročite odkritje storilca sovražnega pisanja. Verjetno je nekdo od zaposlenih na evidenco čiščenja (ki ga izvaja zunanje podjetje) zapisal sovražno in žaljivo besedilo, ki se nanaša na čistilko, česar v podjetju ne morete tolerirati. Ker policija zaradi dogodka ne bo pripravljena ukrepati, bi sami grafologu izročili sporno besedilo in besedila, ki so jih zapisali zaposleni npr. v okviru preskusa znanja s področja varnosti in zdravja pri delu (»izpitne pole«), kjer so njihova osebna imena in interne številke. Zanima vas tudi, ali morajo biti zaposleni obveščeni o tem, da bo izvedena grafološka preiskava. S strokovnjakom bi sklenili tudi pogodbo o obdelavi osebnih podatkov.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

1. Če menite, da so lahko podani znaki kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti (npr. 297. člen KZ-1), predlagamo, da najprej podate prijavo pri policiji.

2. Za pogodbeno forenzično preiskavo pisave vseh zaposlenih za namen odkritja tistega zaposlenega, ki naj bi s sovražnim besedilom hudo prizadel osebnostne pravice čistilke, ni videti ustrezne pravne podlage.

O b r a z l o ž i t e v:

Ker želite ugotoviti le identiteto storilca, sklepamo, da ste imeli v mislih forenzično preiskavo pisave (t.i. forenzično lingvistiko) in ne grafološko analizo, saj se slednja nanaša na ugotavljanje značajskih lastnosti pisca spornega besedila.

Če bi lahko šlo za uradno pregonljivo dejanje kot je na primer »javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti« iz 297. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), je po našem mnenju pravilna začetna pot odkrivanja storilca in morebitnega sankcioniranja prek policije.

Ker lahko IP dokončno presoja konkretne primere le v inšpekcijskem postopku, in ker v konkretnem primeru niso znana vsa relevantna dejstva in okoliščine, IP ne more oceniti, ali bi lahko bili morebiti izpolnjeni pogoji iz (f) točke prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov v povezavi z 48. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Ker bi šlo v vašem primeru za neosredotočeno masovno obdelavo osebnih podatkov, bi lahko bilo vprašljivo tudi spoštovanje načela najmanjšega obsega podatkov iz 5. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov.

Lepo vas pozdravljamo,

Pripravil:
mag. Urban Brulc, univ. dipl. prav.

samostojni svetovalec IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka