Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 09.01.2019
Naslov: Objava OP na socialnem omrežju
Številka: 0712-3/2018/2766
Vsebina: Svetovni splet
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaš dopis, v katerem ste navedli, da ste pred tremi meseci kupili psa in da se je izkazalo, da ima hibo, ki je dedna, po navodilih Kinološke zveze Slovenije pa psi s to hibo niso primerni za nadaljnjo vzrejo. Zanima vas, ali lahko vaš primer z imeni in priimki (tudi gospe, ki vam je psa prodala) objavite (v opozorilo morebitnim bodočim in preteklim kupcem) na socialnem omrežju v zaprti skupini, katere člani so lastniki in vzreditelji psov dotične pasme.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 57. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov, v nadaljevanju Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

_____

 

IP pojasnjuje, da v okviru neobveznega mnenja ne more presojati, ali je določena objava osebnih podatkov nezakonita, ampak lahko to naredi le v okviru inšpekcijskega postopka. Pri objavi osebnih podatkov obstajata dve možnosti:

 

1. če gre za osebne podatke, ki izvirajo iz zbirk osebnih podatkov, mora imeti oseba, ki želi podatke objaviti, pravno podlago iz člena 6(1) Splošne uredbe (npr. zakon, osebna privolitev, zakoniti interes). Če pravne podlage ne bi imela, bi kršila navedeni člen, lahko pa bi storila tudi kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov po prvem odstavku 143. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/2012-UBB2, s spr., v nadaljevanju KZ-1), vendar pa presojanje slednjega ne sodi v pristojnost IP, ampak organov pregona.

 

2. če gre za objavo osebnih podatkov, ki ne izvirajo iz zbirk osebnih podatkov (takšen je najverjetneje vaš primer), ne gre za kršitev določb Splošne uredbe ali ZVOP-1, zato IP ni pristojen ukrepati. Kljub temu pa bi bila oseba, ki bi objavila osebne podatke, lahko za svoje ravnanje kazensko in odškodninsko odgovorna. Posameznik, katerega podatke bi objavila, bi namreč lahko zaradi posega v njegove osebnostne pravice na podlagi 134. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/2007-UPB1, s spr., v nadaljevanju OZ) vložil tožbo in sodišču predlagal, da odredi prenehanje dejanja, s katerim se krši nedotakljivost njegove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga njegova osebnostna pravica. Poleg tega bi lahko, če bi mu zaradi objave nastala škoda, na podlagi 179. člena OZ vložil tožbo in od osebe, ki je objavila podatke, zahteval odškodnino. Prizadeti posameznik pa bi lahko vložil tudi kazensko ovadbo, če bi menil, da je bilo z objavo njegovih osebnih podatkov storjeno katero od kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime (npr. razžalitev, obrekovanje, žaljiva obdolžitev, opravljanje), ki so opredeljena v členih 158. do 162. KZ-1.

 

Lepo pozdravljeni,

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka