Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 13.11.2020
Naslov: Fotografija delovnega mesta na domu
Številka: 07121-1/2020/2046
Vsebina: Delovna razmerja, Fotografije kot OP, Pravne podlage
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje. Navajate, da vam je  zaradi epidemije COVID-19 delodajalec odredil delo od doma, ki ga je natančneje uredil z aneksom k pogodbi o zaposlitvi. Ta aneks pa med drugimi določa, da morate zaposleni delodajalcu posredovati fotografijo delovnega mesta na domu. Zanima vas, ali je takšna zahteva sploh zakonita, saj gre navsezadnje za poseg v zasebnost delavca.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov, v nadaljevanju Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

IP uvodoma opozarja, da je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja 38. člen Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Ustava RS). Obdelava fotografij pa ne predstavlja nujno kršitve Splošne uredbe. Pri fotografijah gre namreč za obdelavo osebnih podatkov po Splošni uredbi in posledično za potencialno kršitev te uredbe le, če bi se skupaj s temi fotografijami obdelovali tudi osebni podatki posameznikov. Sicer pa gre lahko v primerih zbiranja fotografij za poseg v pravico do zasebnosti iz 35. člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč. Prav tako IP ni pristojen podajati mnenj s področja delovnih razmerij.

 

Osebni podatki predstavljajo skladno s členom 4(1) Splošne uredbe katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

 

Glede na navedeno lahko fotografije pomenijo varovane osebne podatke po Splošni uredbi takrat, kadar določajo ali omogočajo določljivost posameznika, predvsem takrat, ko je posameznik na fotografiji jasno in nedvoumno razviden ter bi se bi se ga dalo na ta način identificirati, prepoznati in določiti ali ko se hkrati s fotografijami obdelujejo tudi drugi osebni podatki o posamezniku, npr. njegovo ime in priimek, letnica rojstva in podobno. Če je torej ločljivost fotografij dovolj velika in je posameznike na njih mogoče prepoznati oziroma jih je na podlagi fotografij mogoče določiti, lahko zbiranje takšnih fotografij predstavlja obdelavo osebnih podatkov. V tem primeru je za njihovo obdelavo treba imeti ustrezno in zakonito pravno podlago, ki jih predpisuje Splošna uredba v členu 6(1), poleg tega pa zagotoviti tudi druge pogoje za obdelavo iz Splošne uredbe (informiranje posameznikov, zagotovitev varne obdelave podatkov,…).

 

IP pojasnjuje, da je ena izmed možnih pravnih podlag izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (člen 6(1)(c) Splošne uredbe). Na podlagi Zakona o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/11) je delodajalec dolžan zagotavljati varne in zdrave razmere za delo ne glede na vrsto dela, delovno mesto ali kraj, kjer delavec opravlja delo. Način ugotavljanja ustreznosti zagotavljanja varnega in zdravju neškodljivega dela na domu zakonodaja s področja varnosti in zdravja pri delu izrecno ne predpisuje. Možni so različni načini preverjanja ustreznosti delovnih pogojev z vidika varnosti in zdravja pri delu, kot so ogled delovnega mesta, fotografije delovnega mesta na domu, vprašalniki, ki jih delavec izpolni po navodilih delodajalca in podobno. Odločitev o tem, kako bo delodajalec ugotavljal ustreznost delovnih pogojev dela na domu, je torej prepuščena delodajalcu samemu, ki se bo pri tem odločal na podlagi vrste delovnih nalog, ki jih bo ta delavec izvajal na svojem domu. Pri manj tveganih delovnih mestih in delovnih okoljih se lahko za ocenitev tveganja namesto ali kot orodje pred ogledom delovnega mesta uporabi pripravljena navodila za ureditev delovnega mesta, vprašalnike, fotografije in podobno. Delodajalec ima torej zaradi svoje temeljne odgovornosti za varno in zdravo delo delavca pravico, da dostopa do kraja opravljanja dela, kar mu zagotavlja, da lahko, če ugotovi, da delovni pogoji ali delovna sredstva ne zagotavljajo varnega in zdravega dela, sprejme potrebne (dodatne) ukrepe.

 

Usmeritve in priporočila za ureditev in izvajanje dela na domu z vidika varnosti in zdravja pri delu so opredeljena v dokumentu Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti »Opravljanje dela na domu z vidika delovnega prava in varnosti in zdravja pri delu« (4. poglavje), ki je dostopen na spletni strani: https://www.gov.si/novice/2020-06-22-opravljanje-dela-na-domu-z-vidika-delovnega-prava-in-varnosti-in-zdravja-pri-delu/.

 

 

Lep pozdrav,

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,                                                

informacijska pooblaščenka

 

Pripravila:                                                                                                                              

Tina Ivanc, univ. dipl. prav.,
svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov