Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 17.11.2020
Naslov: Videonadzor večstanovanjske stavbe
Številka: 07121-1/2020/2071
Vsebina: Informiranje posameznika, Stanovanjsko in nepremičninsko pravo, Video in avdio nadzor, Zakoniti interesi
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem pojasnjujete, da je lastnica atrijskega stanovanja namestila kamero. Kamera zajema dosti širši spekter

kot je le njen atrij. Zanima vas ali ima nekdo na večstanovanjski stavbi pravico namestiti takšno kamero.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da izven postopka inšpekcijskega nadzora ne more podajati konkretnih ocen o tem, ali upravljavec izpolnjuje pogoje za uvedbo in izvajanje videonadzora, niti se ne more opredeljevati glede konkretnih lokacij oziroma točk, kjer bi se videonadzor izvajal, zato vam na podlagi vašega zaprosila za mnenje v nadaljevanju posredujemo le nekaj splošnih pojasnil v zvezi z izvajanjem videonadzora.

 

Za videonadzor se v najširšem smislu šteje uporaba video kamer za sistematično snemanje, prenos in shranjevanje žive slike z ene lokacije na drugo, prav tako pa tudi vse rešitve, ki zajemajo zgolj prenos žive slike brez snemanja (t.i. podaljšano oko). Kadar videonadzor zajema zgolj posest subjekta, ki videonadzor izvaja, bi lahko le-ta predstavljal obdelavo osebnih podatkov s strani fizične osebe med potekom popolnoma osebne dejavnosti ali domače dejavnosti. V primeru takšne obdelave osebnih podatkov se pravila varstva osebnih podatkov, skladno s točko (c) člena 2(2) Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov, sploh ne uporabljajo.

 

Osebni podatek skladno s prvo točko člena 4 Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom. Skladno z drugo točko istega člena pomeni obdelava vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje.

 

Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov ne vsebuje posebnih določil glede videonadzora, potrebno pa je upoštevati pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, ki jih Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov navaja v členu 6(1). Pravna podlaga v zasebnem sektorju bo praviloma podana v točki (f) prvega odstavka člena 6 Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov, ki določa, da je obdelava potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

 

V primeru sklicevanja na pravno podlago iz točke (f) člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov mora biti utemeljitev prevladujočega zakonitega interesa podana tudi v obvestilu posamezniku po točki (d) prvega odstavka člena 13 Splošne uredbe.

 

Pri uvedbi in izvajanju videonadzora mora upravljavec upoštevati tudi zahteve, ki jih določa ZVOP-1. Skladno s 76. členom ZVOP-1 je za uvedbo videonadzora v večstanovanjskih stavbah, s katerim se nadzoruje dostop do vhodov in izhodov večstanovanjskih stavb ter njihovih skupnih prostorov, potrebna pisna privolitev solastnikov, ki imajo v lasti več kot 70 odstotkov solastniških deležev. Z videonadzornim sistemom je prepovedano snemati vhode v posamezna stanovanja.

 

Lep pozdrav,

 

                                                                                   Mojca Prelesnik,

                                                                                   informacijska pooblaščenka

 

Žiga Veber,

državni nadzornik

za varstvo osebnih podatkov

 

Logotip projekta iDecide

To mnenje je nastalo v okviru projekta »Programa pravice, enakost in državljanstvo 2014-2020«, ki ga financira Evropska unija.

Vsebina tega mnenja predstavlja neobvezno mnenje Informacijskega pooblaščenca in je izključno njegova odgovornost. Evropska komisija ne sprejema odgovornosti glede uporabe informacij, ki jih mnenje zajema.