Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 19.11.2020
Naslov: Podatki za zaračunavanje smetarine
Številka: 07120-1/2020/601
Vsebina: Občine, Pravne podlage, Pridobivanje OP iz zbirk
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem pojasnjujete, da dosedanji koncesionar – komunalna služba ne bo več izvajala gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov. Namesto tega ste ustanovili režijski obrat, prek katerega boste izvajali omenjeno obvezno gospodarsko javno službo. Od predhodnega izvajalca ste želeli pridobiti podatke o zaračunanih storitvah za fizične in pravne osebe – evidenco o izdanih računih. Komunala vam teh podatkov ne želi posredovati, zato nas sprašujete, ali obstaja pravna podlaga oziroma dolžnost posredovanja navedenih podatkov.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Ob tem IP poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.

 

Informacijski pooblaščenec pojasnjuje, da je 9. člen ZVOP-1 (z izjemo njegovega tretjega odstavka), ki opredeljuje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kljub sprejemu Splošne uredbe še vedno veljaven. Oba predpisa bosta torej »sobivala« do sprejema novega Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2), ki naj bi področje uredil celostno in enovito.

 

Še veljavni 9. člen ZVOP-1 (razen tretjega odstavka) vsebuje naslednje določbe:

(1) Osebni podatki v javnem sektorju se lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika.

(2) Nosilci javnih pooblastil lahko obdelujejo osebne podatke tudi na podlagi osebne privolitve posameznika brez podlage v zakonu, kadar ne gre za izvrševanje njihovih nalog kot nosilcev javnih pooblastil. Zbirke osebnih podatkov, ki nastanejo na tej podlagi, morajo biti ločene od zbirk osebnih podatkov, ki nastanejo na podlagi izvrševanja nalog nosilca javnih pooblastil.

(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v javnemu sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo.

 

 

Zakon, ki ureja tovrstno problematiko v smislu prvega odstavka 9. člena ZVOP-1, je Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZLS), ki v prvem odstavku 21.a člena določa, da občina pridobiva podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti, jih obdeluje ter opravlja statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe. Pri varstvu, obdelovanju in hrambi podatkov mora občina ravnati v skladu z zakoni, ki urejajo to področje.

 

Občina, ki je dolžna zagotavljati opravljanje obvezne lokalne javne službe, ima torej pravico pridobivati osebne podatke, ki so za to potrebni in primerni. V drugem odstavku 21.a člena so primeroma določeni osebni podatki, ki jih občina pridobiva in obdeluje. Tretji odstavek pa določa, da lahko občina osebne podatke pridobi tudi od upravljavca centralnega registra prebivalstva, matičnega registra, zemljiškega katastra ali drugega upravljavca, če tako določa zakon. Upravljavec zbirke podatkov mora občini omogočiti dostop tudi do drugih podatkov iz zbirke, če je to določeno z zakonom in če te podatke občina potrebuje za izvajanje svojih z zakonom določenih pristojnosti. Zadnji odstavek navedenega člena določa, da lahko občina, zaradi izvajanja nalog iz svoje pristojnosti v skladu z nameni in pod pogoji določenimi v zakonu, posreduje pridobljene podatke fizičnim in pravnim osebam.

 

Iz vašega dopisa in priložene dokumentacije izhaja, da želite od komunalnega podjetja pridobiti naslednje podatke: ime, priimek, naslov stalnega ali začasnega prebivališča ter količino zaračunanih storitev in skupni znesek zaračunanih storitev. Poudarjamo, da je treba za vsak osebni podatek presoditi, ali je potreben in primeren ter pri tem upoštevati načelo najmanjšega obsega obdelave osebnih podatkov v smislu člena 5(1)c Splošne uredbe, kar pomeni, da morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Pri tem je treba ustrezno opredeliti tudi obdobje, za katero nujno potrebujete podatke za nazaj, da lahko režijski obrat nadaljuje z zaračunavanjem storitev, ki jih po novi ureditvi izvaja obrat.

 

Za konec IP še pritrjuje vašemu naziranju, da se zakonodaja s področja varstva osebnih podatkov ne nanaša na podatke pravnih oseb, temveč zgolj fizičnih oseb.

 

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

 

 

                                                                                               Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,                                                 

                                                                                               informacijska pooblaščenka

 

 

Pripravila:                                                                                                                              

mag. Polona Merc, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov