Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 25.09.2020
Naslov: Posredovanje podatkov o lastnikih vozil
Številka: 07121-1/2020/1711
Vsebina: Posredovanje OP med upravljavci, Pravne podlage, Upravni postopki
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede možnosti pridobitve podatkov s strani tujih prekrškovnih organov, in sicer o lastnikih vozil, registriranih v Republiki Sloveniji, ki so nepravilno parkirali svoja vozila v tujini.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP uvodoma poudarja, da konkretnega in dokončnega odgovora o zakonitosti obdelave osebnih podatkov v okviru mnenja v nobenem primeru ne more podati, saj lahko posamezne primere obdelave podatkov konkretno presoja zgolj v okviru inšpekcijskega ali drugega upravnega postopka.

Iz navedb v vašem zaprosilu za mnenje po mnenju IP nedvoumno izhaja, da gre v konkretnih primerih za javnopravne (prekrškovne) zadeve in da vaš mandant (prekrškovni organ) razpolaga s fotografijami vozil, s katerimi je bil storjen prekršek nepravilnega ustavljanja ali parkiranja. Na teh fotografijah so po vsej verjetnosti vidni tudi osebni podatki (registrske številke vozil).  Prekrškovni organ torej po vsej verjetnosti razpolaga s podatkom o registrski številki posameznih vozil, ki so bila napačno parkirana, kar mu kadarkoli omogoča ugotavljanje identitete domnevnega kršitelja (lastnika vozila) na zakonite načine.

IP splošno pojasnjuje, da je za zakonito obdelavo osebnih podatkov treba imeti ustrezno pravno podlago. Splošna uredba o varstvu podatkov določa pravne podlage v prvem odstavku 6. člena, ki določa, da je obdelava zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d) obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f) obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

Po drugem odstavku 6. člena Splošne uredbe lahko države članice ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) prvega odstavka tega člena tako, da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave.

Upoštevajoč zgoraj navedeno poteka posredovanje osebnih podatkov v zvezi s prekrškovnimi postopki po predpisih, ki urejajo evropske pravne poti medsebojnega sodelovanja oziroma mednarodne pravne pomoči med prekrškovnimi organi. Načeloma imajo hrvaški prekrškovni organi možnost pridobivati osebne podatke kršiteljev npr. na podlagi in v okviru postopka, ki ga določa Evropska konvencija o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah s protokoli (drugi dodatni protokol k Evropski konvenciji o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah (Uradni list RS, št. 92/2012 - Drugi protokol k MDPEKMPP) ter bilateralna Pogodba o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah z dne 7.2.1994 (Uradni list RS, št. 10/94). Tudi Zakon o prekrških (ZP-1; Uradni list RS, št. 29/11 – UPB, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, 73/19 – odl. US) v petem odstavku 45. člena določa, da se za mednarodno sodelovanje organov v postopku o prekrških smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja mednarodno sodelovanje v kazenskih zadevah. To ureja Zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske Unije (ZSKZDČEU-1; Uradni list RS, št. 48/13, 37/15, 22/18), ki med drugim v prvem odstavku 49. člena določa, da je pravna pomoč po tem zakonu sodelovanje pristojnih organov RS s pristojnimi organi držav članic, ki se izvaja tudi v postopkih prekrškov in drugih kaznivih ravnanj, če je zoper odločbo pristojnega organa (v konkretnem primeru hrvaškega) dovoljeno sodno varstvo pred sodiščem, ki je pristojno tudi za kazenske zadeve.

Nadalje se izvršljivost odločbe o prekršku zagotavlja v okviru instrumentov prava EU za zagotavljanje čezmejne izvršljivosti odločb o prekrških. IP pa vam v konkretnem primeru ne more svetovati, kako postopati, saj v skladu s svojimi pristojnostmi ne more in ne sme posegati v prekrškovne postopke, za katere so pristojni tuji prekrškovni organi in interpretirati tuje zakonodaje.

IP sklepno ponovno poudarja, da v okviru izdaje mnenja ne more odločati o tem, ali so v posameznem primeru podani pogoji za posredovanje osebnih podatkov, temveč lahko zgolj opozori na relevantno pravno podlago ter pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je določeno posredovanje podatkov zakonito.

 

S spoštovanjem.

 

 

Pripravil:

Matej Sironič,                                                  

Svetovalec pooblaščenca

za varstvo osebnih podatkov

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka