Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 08.01.2019
Naslov: Soglasje delodajalca za opravljanje konkurenčne dejavnosti znotraj koncerna
Številka: 0712-3/2018/2756
Vsebina: Delovna razmerja
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem sprašujete glede možnosti širitve izdajanja konkurenčne prepovedi iz člena 39 ZDR-1 za vse delavce v koncernu in ne zgolj za gospodarsko družbo, v kateri je delavec zaposlen. Delodajalci v posameznih gospodarskih družbah bi delavcem izdali soglasje za opravljanje konkurenčne dejavnosti, pri tem pa bi obdelovali osebne podatke delavcev. Zanima vas, ali bi ravnal v skladu z 48. členom ZDR-1 in z drugo relevantno zakonodajo. Nadalje pojasnjujte, da imate pomislek glede tega, da boste izdajali soglasje za opravljanje konkurenčne dejavnosti za celoten koncern, četudi koncern ni pravna oseba in ni delodajalec v skladu s členom 5 ZDR-1. Pomislek imate tudi glede pridobivanja soglasij od vseh delavcev z vidika načela sorazmernosti.

***

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

 

Uvodoma pojasnjujemo, da IP ni pristojen za celovito presojo zakonitosti ravnanja glede pravic in obveznosti delavcev in delodajalcev v zvezi z delovnim razmerjem, ampak lahko presoja zgolj vidik varstva osebnih podatkov. Zato se bomo v tem mnenju osredotočil zgolj na področje varstva osebnih podatkov kot ga urejata Splošna uredba in ZVOP-1 v delu, ki še ostaja veljaven, ne pa na presojo pravilnosti ravnanja glede širitve konkurenčne prepovedi na celoten koncern in s tem povezanih soglasij delodajalcev za opravljanje konkurenčne dejavnosti.

 

Iz vašega dopisa ni povsem jasno, kdo bo v konkretnem primeru obdeloval osebne podatke delavcev – ali bo to dejanski delodajalec (torej gospodarska družba, v kateri je delavec zaposlen) ali koncern družb (torej najverjetneje družba, ki predstavlja obvladujočo družbo znotraj koncerna). Zato smo mnenje v nadaljevanju razdelili na dva dela.

 

Obdelava osebnih podatkov delavcev s strani delodajalca

 

Delodajalec je v skladu z drugim odstavkom 5. člena Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZDR-1), pravna in fizična oseba ter drug subjekt, kot je državni organ, lokalna skupnost, podružnica tujega podjetja ter diplomatsko in konzularno predstavništvo, ki zaposluje delavca na podlagi pogodbe o zaposlitvi. V skladu z navedenim je delodajalec lahko v smislu ZDR-1 le konkretna pravna oseba, koncern samostojnih gospodarskih družb pa ne more biti delodajalec. V tem pomenu bo pojem »delodajalec« razumljen tudi v nadaljevanju.

 

IP nadalje pojasnjuje, da je obdelava osebnih podatkov na podlagi odstavka 1 člena 6 Splošne uredbe zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

  1. posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;
  2. obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;
  3. obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;
  4. obdelava je potrebna za zaščito posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;
  5. obdelava je potrebna za opravljanje nalog v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;
  6. obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

 

Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov delavcev predstavlja ZDR-1, ki v prvem odstavku 48. člena določa, da se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in dostavljajo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. V členu 39 ZDR-1 ureja konkurenčno prepoved in možnost delodajalca, da s pisnim soglasjem to prepoved za delavca omeji. IP meni, da je navedena obdelava osebnih podatkov s strani delodajalca za namen podaje soglasja iz 39. člena ZDR-1 v skladu z določbami Splošne uredbe načeloma dovoljena, namreč delodajalec ima pravno podlago za to v 39. in 48. členu ZDR-1, saj gre za obdelavo podatkov delavca, ki je povezana z uresničevanjem pravic in obveznosti iz delovnega razmerja. Ne glede na to pa IP pojasnjuje, da v okviru neobvezujočega mnenja ne more podati dokončnega in konkretnega odgovora, temveč to lahko stori zgolj v okviru postopka inšpekcijskega nadzora.

 

IP pa v zvezi s tem opozarja, da je pri vsaki obdelavi osebnih podatkov potrebno upoštevati temeljna načela varstva osebnih podatkov, ki jih ureja 5. člen Splošne uredbe, kot je na primer načelo najmanjšega obsega podatkov, v skladu s katerim morajo biti osebni podatki delavcev ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo.

 

Namen zakonske prepovedi delavčevega konkurenčnega ravnanja je v zaščiti interesov delodajalca, zato je odločitev o tem, komu bo delodajalec izdal soglasje za opravljanje sicer konkurenčne dejavnosti, na strani samega delodajalca.

 

Posredovanje osebnih podatkov delavca drugi povezani družbi znotraj koncerna

 

Upravljavec osebnih podatkov je lahko fizična ali pravna oseba, ki sama ali skupaj z drugimi določa namene in sredstva obdelave osebnih podatkov (sedma točka člena 4 Splošne uredbe). Glede na navedeno je zavezanec vsaka gospodarska družba ali posameznik. Splošna uredba torej ne dopušča možnosti, da bi kot isti upravljavec osebnih podatkov veljale povezane družbe temveč določa, da je vsaka gospodarska družba, ne glede na kapitalski delež drugih družb, samostojen upravljavec osebnih podatkov, lahko pa gre v določenih primerih za skupne upravljavce (to ureja člen 26 Splošne uredbe).

 

V posledici navedenega bi delodajalec lahko zakonito posredoval soglasja, ki vsebujejo osebne podatke delavcev, oziroma druge osebne podatke delavcev drugi družbi znotraj koncerna (npr. obvladujoči družbi) pod pogojem, da je za takšno obdelavo predhodno zagotovljena ena izmed pravnih podlag iz zgoraj citiranega prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe. V nasprotnem primeru bi lahko šlo za nezakonito obdelavo osebnih podatkov.

 

Prijazen pozdrav,

                                                                                              

 

 

Neja Domnik, mag. prav.

raziskovalka pri IP