Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 20.10.2020
Naslov: Preverjanje premoženja politično izpostavljenih oseb s strani bank
Številka: 07121-1/2020/1869
Vsebina: Bančništvo, Pravne podlage
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je dne 9. 10. 2020 prejel vaše zaprosilo za mnenje, v katerem navajate, da vas je banka, pri kateri ste želeli opraviti finančno storitev, identificirala za politično izpostavljeno osebo na podlagi 61. člena Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-1), nad čemer nimate pripomb, preseneča pa vas poziv banke, naj podate natančne podatke o svojem premoženjskem stanju (nepremičnine, premičnine, sredstva na denarnih računih), k temu pa sta bili pozvani tudi vaša partnerica in mama, pri čemer je banka zahtevo za posredovanje teh podatkov utemeljila s sklicevanjem na člen 61/6 ZPPDFT-1. Menite, da je zahteva banke pretirana in da za obdelavo podatkov o vašem premoženjskem stanju ni podlage. IP naprošate za izdajo mnenja, ali je zahteva poslovne banke, ki sklenitev poslovnega razmerja s politično izpostavljeno osebo pogojuje z razkritjem natančnih podatkov o njenem premoženju, utemeljena.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju v skladu z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

 

Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma zahteva zbiranje določenih podatkov politično izpostavljenih oseb. V tem delu ta zakon predstavlja ustrezno pravno podlago za pridobivanje zakonsko določenih osebnih podatkov od posameznikov, ki so jih banke identificirale kot politično izpostavljene osebe, in njihovih ožjih družinskih članov v skladu s točko (c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov. Pogoj za to pa je, da ima banka vzpostavljene ustrezne postopke in sisteme upravljanja tveganja (v okviru katerih izvede oceno tveganja, na podlagi katere pridobiva podatke od posameznika). IP pa ni pristojen za presojo ustreznosti teh postopkov in drugih vidikov vsebine pogojev bank, ki jih slednje utemeljujejo na zahtevah ZPPDFT-1. O tem namreč presojajo drugi organi. 

 

 

Obrazložitev:

 

Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Uradni list RS, št. 68/16, v nadaljevanju: ZPPDFT-1) določa ukrepe, pristojne organe in postopke za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter ureja inšpekcijski nadzor nad izvajanjem njegovih določb. Omenjeni zakon v prvem odstavku 61. člena med drugim nalaga bankam (in drugim zavezancem), da vzpostavijo ustrezen sistem upravljanja s tveganji, ki vključuje tudi postopek, s katerim ugotavljajo, ali je stranka oziroma njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec politično izpostavljena oseba. Postopek, ki temelji na oceni tveganja iz 13. člena ZPPDFT-1, zavezanci določijo v svojem notranjem aktu ob upoštevanju smernic pristojnega nadzornega organa iz 139. člena tega zakona.

 

Kot politično izpostavljeno osebo ZPPDFT-1 v drugem odstavku 61. člena definira vsako fizično osebo, ki deluje ali je v zadnjem letu delovala na vidnem javnem položaju v državi članici ali tretji državi, vključno z njenimi ožjimi družinskimi člani (med katere po četrtem odstavku istega člena štejejo zakonec ali zunajzakonski partner, starši ter otroci in njihovi zakonci ali zunajzakonski partnerji) in ožjimi sodelavci.

 

ZPPDFT-1 v šestem odstavku 61. člena med drugim določa, da banka v primeru, če je stranka, ki sklepa poslovno razmerje ali opravlja transakcijo, ali če je stranka, za katero se sklepa poslovno razmerje ali opravlja transakcija, ali njen zakoniti zastopnik, pooblaščenec ali dejanski lastnik politično izpostavljena oseba, v okviru poglobljenega pregleda stranke poleg ukrepov iz prvega odstavka 16. člena istega zakona, pridobi v obsegu, ki je v skladu z oceno tveganja poslovnega razmerja, transakcije, produkta, storitve ali distribucijske poti, za stranko, njenega zakonitega zastopnika, pooblaščenca in dejanskega lastnika podatke o njihovem premoženjskem stanju in izvoru njihovega premoženja ter podatke o izvoru sredstev, ki so ali bodo predmet poslovnega razmerja oziroma transakcije, in sicer iz listin in druge dokumentacije, ki jih zavezancu predloži stranka; če teh podatkov ni mogoče dobiti na opisani način ali če je to v skladu z oceno tveganja poslovnega razmerja, transakcije, produkta, storitve ali distribucijske poti, jih zavezanec pridobi neposredno iz pisne izjave stranke.

 

Informacijskega pooblaščenca ni pristojen za nadzor in svetovanje bankam pri vzpostavljanju notranjih sistemov in postopkov, povezanih s politično izpostavljenimi osebami, zato vam predlagamo, da se za mnenje v zvezi z ustreznostjo postopkov in sistemov ocenjevanja tveganja ter posledično vsebine pogojev, ki jih banka postavlja za opravljanje storitev za politično izpostavljene osebe, v prvi vrsti obrnete na Urad za preprečevanje pranja denarja in Banko Slovenije, ki sta pristojna za usmerjanje bank pri pripravi tovrstnih notranjih sistemov, postopkov in aktov.

 

Zakonito obdelavo osebnih podatkov v skladu s točko (c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe predstavlja med drugim tudi obdelava, ki je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca. Zato je pridobivanje zakonsko zahtevanih podatkov o premoženjskem stanju in izvoru premoženja in sredstev, ki so predmet poslovnega razmerja oziroma transakcije, za posameznika, ki je prepoznan kot politično izpostavljena oseba, in njegove ožje družinske člane dopustno, pod pogojem, da gre za podatke, ki jih opredeljuje določba šestega odstavka 61. člena ZPPDFT-1. Omenjena določba zakona namreč ustvarja ustrezno pravno podlago za pridobivanje navedenih osebnih podatkov o omenjenih osebah ob predpostavki, da ima banka vzpostavljene ustrezne postopke in sistem upravljanja tveganj - v okviru katerih nato izvede oceno tveganja, na podlagi katere pridobiva podatke od posameznika - česar pa IP ni pristojen presojati. Vsekakor pa je upravljavec (banka) takrat, ko na zakoniti pravni podlagi pridobiva osebne podatke od posameznika, le-temu dolžan predstaviti določene informacije o obdelavi in razlogih za obdelavo (med drugim o namenih in pravni podlagi) v skladu s 13. členom Splošne uredbe. 

 

S spoštovanjem,

 

 

Pripravila:  

Mojca Leitinger Okršlar,    

državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,

informacijska pooblaščenka