Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 16.10.2020
Naslov: Posredovanje podatkov o vpisu kandidatov na študentskih volitvah
Številka: 07121-1/2020/1852
Vsebina: Pravne podlage, Pridobivanje OP iz zbirk, Šolstvo, Uradni postopki
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede preverjanja vpisa študentov, ki kandidirajo na študentskih volitvah.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja nezavezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih inšpekcijskih postopkov preverjati primernosti izbrane pravne podlage ali namenov oziroma obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru. To pomeni, da IP v okviru izdaje mnenja ne more odločati o tem, ali so v konkretnem primeru podani pogoji za posredovanje osebnih podatkov, temveč lahko zgolj opozori na relevantno pravno podlago ter pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je določeno posredovanje podatkov zakonito. Dokončno presojo pa lahko oziroma mora opraviti izključno upravljavec osebnih podatkov.

IP pojasnjuje, da Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku 6. člena določa različne pravne podlage za zakonito obdelavo osebnih podatkov. Obdelava je tako zakonita le in kolikor je za konkretni namen obdelave in konkretne osebne podatke izpolnjen eden od naslednjih pogojev::

​​​​​​​(a)    posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;
(b)    obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;
(c)    obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;
(d)    obdelava je potrebna za zaščito posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;
(e)    obdelava je potrebna za opravljanje nalog v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu,
(f)    obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.  

Ob tem je treba upoštevati, da se zadnja alinea ne more uporabljati za obdelavo s strani javnih organov pri opravljanju njihovih nalog.

IP dodatno pojasnjuje, da je pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor sodi tudi univerza, podana v 9. členu ZVOP-1, ki v prvem odstavku določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi tudi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Nosilci javnih pooblastil lahko v skladu z drugim odstavkom ZVOP-1 obdelujejo osebne podatke tudi na podlagi osebne privolitve posameznika brez podlage v zakonu, kadar ne gre za izvrševanje njihovih nalog kot nosilcev javnih pooblastil. Zbirke osebnih podatkov, ki nastanejo na tej podlagi, morajo biti ločene od zbirk osebnih podatkov, ki nastanejo na podlagi izvrševanja nalog nosilca javnih pooblastil. V četrtem odstavku 9. člena ZVOP-1 je določeno še, da se lahko v javnem sektorju ne glede na prvi odstavek tega člena izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo.

Za vsako obdelavo osebnih podatkov mora torej obstajati ustrezna pravna podlaga. Organiziranost študentov sicer ureja Zakon o visokem šolstvu (ZVis; Uradni list RS, št. 32/12 – UPB, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16, 61/17 – ZUPŠ, 65/17). Ta v prvem odstavku 67. člena določa, da imajo študenti pravico preko svojih predstavnikov sodelovati pri delu in upravljanju visokošolskih zavodov v skladu s tem zakonom in statutom. Nadalje 68. člen istega zakona določa, da imajo študenti avtonomno pravico do oblikovanja skupnosti študentov. Način uresničevanja te pravice pa se določi z zakonom. Tak zakon, s katerim se ureja položaj, delovanje in dejavnost samoupravne skupnosti študentov Slovenije, je Zakon o skupnosti študentov (Uradni list RS, št. 38/94, 59/19), ki pa ne določa posebne pravne podlage za vodenje evidence volilne pravice študentov.

Volilni pravilnik ŠOU v Ljubljani (v nadaljevanju: pravilnik), ki med drugim ureja tudi pasivno volilno pravico posameznega študenta, v 15. členu določa, da ima pravico biti voljen vsaka oseba, ki ima na dan poteka kandidatur status študenta visokošolskega oziroma višješolskega zavoda na članici ŠOU v Ljubljani za študijsko leto, v katerem se bo izvedlo glasovanje, če ta pravilnik ne določa drugače. Oseba iz prvega odstavka tega člena status študenta izkazuje na način, določen s tem pravilnikom. V četrtem odstavku 40. člena pravilnika je določeno, da mora biti obrazcu, na katerem se vloži kandidatura, priloženo originalno potrdilo o statusu študenta na volilni enoti, na kateri kandidira za študijsko leto, v katerem se bo izvedel dan glasovanja oziroma potrdilo o status študenta, ki izkazuje izpolnjevanje pogojev iz petega odstavka 14. člena tega pravilnika. Nadalje je v petem odstavku 40. člena pravilnika določeno, da v kolikor osebe iz prvega odstavka tega člena (kandidati) iz objektivnih razlogov obrazcu za kandidiranje ne morejo priložiti potrdila o vpisu o statusu študenta za študijsko leto, v katerem se bo izvedel dan glasovanja, obrazcu priložijo izjavo, da potrdila o statusu študenta za študijsko leto, v katerem se bo izvedel dan glasovanja, niso mogle pridobiti in razloge za to. V skladu s četrtim odstavkom 45. člena pravilnika se osebam iz petega odstavka 40. člena tega pravilnika, ki so izkazale, da iz objektivnih razlogov obrazcu za kandidiranje ne morejo priložiti potrdila o status študenta, rok za dopolnitev kandidatur v zvezi z potrdilom o statusu študenta podaljša do dvanajstega (12) dne pred dnem glasovanja. Pogoji, ki jih mora posameznik izpolnjevati, da lahko kandidira, so torej jasno določeni in v primeru njihovega neizpolnjevanja posameznik ne more vložiti veljavne kandidature.

IP sklepno ponovno poudarja, da je presoja in odgovornost za zakonitost posredovanja osebnih podatkov vedno na upravljavcu (v konkretnem primeru univerzi). IP v okviru mnenja ne more namesto upravljavca presojati, ali je oziroma ali bi bila posamezna zahteva za posredovanje osebnih podatkov utemeljena. IP namreč ne sme in ne more prevzeti odgovornosti posameznih subjektov za njihovo poslovanje, podobno kot to velja za druge inšpekcijske organe.

 

S spoštovanjem.

 

 

Pripravil:

Matej Sironič,                                                  

Svetovalec pooblaščenca

za varstvo osebnih podatkov

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka