Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 15.10.2020
Naslov: Snemanje filma v stanovanjskem bloku
Številka: 07121-1/2020/1840
Vsebina: Fotografije kot OP, Razno, Snemanje sej in javnih dogodkov
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec RS (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje v zvezi s snemanjem filma v stanovanjskem bloku. Po vaših navedbah snemanje poteka v notranjosti bloka, brez sklepa etažnih lastnikov in brez ustrezne pogodbe o najemu, ki bi bila sklenjena na podlagi takega sklepa. Zanima vas, ali se snemanje v notranjosti bloka brez vaše privolitve šteje za poseg v vaše pravice glede varstva osebnih podatkov (in siceršnje zasebnosti) – snemali naj bi pročelje in notranjost bloka, zato bodo po vašem mnenju posneti tudi stanovalci na balkonih in na hodnikih, domofoni z imeni in priimki stanovalcev, ipd. Zanima vas, ali bi na podlagi tega bilo mogoče zahtevati sodno prepoved uporabe in predvajanja teh posnetkov?

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

 

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je pristojen za tisti del posegov v zasebnost, ki se nanaša na ustavno pravico do varstva osebnih podatkov, ki jo opredeljuje 38. člen Ustave RS. Za vprašanja širšega posega v zasebnost in osebnostnih pravic, kot to opredeljuje 35. člen Ustave RS, IP ni pristojen. IP tudi ni pristojen za ugotavljanje veljavnosti civilno-pravnih razmerij glede najema skupnih prostorov v večstanovanjski stavbi v skladu z Stanovanjskim zakonom (SZ-1). Za nadzor nad izvajanjem tega SZ-1 je pristojna Stanovanjska inšpekcija.

 

Pri snemanju filma je treba upoštevati, da gre za umetniško ustvarjanje, kot poseben del svobode izražanja (39. in 59. člen Ustave RS).

 

IP na splošno pojasnjuje, da v primeru snemanja oseb v filmu, pride do kolizije omenjenih ustavnih pravic (svobode umetniškega ustvarjanja in izražanja na eni strani ter zasebnosti in varstva osebnih podatkov na drugi). V tovrstnih primerih je treba zagotoviti uravnoteženje konkurirajočih človekovih pravic, ki se ob odsotnosti relevantnih zakonskih pravil glede na okoliščine konkretnega primera, uresničujejo neposredno na podlagi Ustave RS. Po sodni praksi, ko pride do kolizije dveh (ali več) sobivajočih pravic, se nasprotje med pravicama uskladi z metodo razlage, ki jo teorija pozna tudi kot "praktična konkordanca": gre za kompromis, ki naj zagotovi, da se obseg varovanja vsake pravice zmanjša le v obsegu, ki je nujno potreben zaradi uveljavitve druge pravice. Presoja, ali izvrševanje ene pravice že prekomerno omejuje izvrševanje druge, terja vrednostno tehtanje pomena obeh pravic in teže posega, oboje v luči vseh okoliščin konkretnega primera. Takšno stališče je Ustavno sodišče zavzelo že v več odločbah, na primer v zadevah U-I-191/09 in Up-916/09. "Praktična konkordanca" tako pomeni oblikovanje pravila, veljavnega za konkreten primer, torej pravila o sobivanju pravic v konkretnih okoliščinah. Odločiti je treba, kateri pravici je treba glede na konkretne okoliščine dati prednost in katera se mora zaradi aktiviranja nujne, ustavno varovane vsebine druge pravice, tej umakniti, oziroma se mora umakniti del upravičenj, ki sestavljajo to pravico.

 

IP pojasnjuje, da z vidika posega v zasebnost pri snemanju filma, lahko pride predvsem do posega v širšo pravico do zasebnosti, ki jo varuje 35. člen Ustave RS. Za zaščito svoje zasebnosti in osebnostnih pravic v širšem smislu ima posameznik na voljo civilnopravne in kazenskopravne instrumente. Na podlagi 134. člena Obligacijskega zakonika (OZ) ima vsak pravico zahtevati od sodišča ali drugega pristojnega organa, da odredi prenehanje dejanja, s katerim se krši nedotakljivost človekove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga osebnostna pravica, da prepreči tako dejanje ali da odstrani njegove posledice.Takšno ravnanje lahko povzroči tudi (nematerilano) škodo, za kar je predvidena odškodninska odgovornost. V nekaterih primerih so lahko izpolnjeni tudi znaki katerega od kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime (158. – 163. člena Kazenskega zakonika (KZ-1). Za izrek kazenskih ali civilnih sankcij ali prisoditev odškodnine so pristojna sodišča. Glede odločitve civilnega sodišča v zvezi z morebitnim zahtevkom o prepovedi snemanja ali predvajanja filma, IP ni pristojen podajati mnenj.

 

Z vidika posega v pravico do varstva osebnih podatkov IP v mnenju ne more presojati zakonitosti izvajanja snemanja, ki ga navajate. To lahko stori le v konkretnem inšpekcijskem ali drugem ustreznem postopku. Ob tem IP dodaja, da v primeru snemanja filma praviloma ne pride do posega v pravico do varstva osebnih (varstvo osebnih podatkov se namreč nanaša na »obdelavo osebnih podatkov« v zvezi z zbirkami osebnih podatkov oziroma z avtomatiziranimi sredstvi). Če bi do posega v to pravico prišlo, pa velja omeniti, da Splošna uredba prepoznava tudi pravico do umetniškega izražanja kot posebno kategorijo, zaradi katere je poseg v pravico do varstva osebnih podatkov lahko dopusten (člen 85 Splošne uredbe). Zaradi odsotnosti druge zakonodajne ureditve se ta pravica v Sloveniji uresničuje neposredno na podlagi Ustave. V tem primeru se upošteva omenjen test tehtanja, upoštevaje vse konkretne okoliščine (glej na primer tudi mnenje 0712-1/2019/631, št. z dne 17.03.2019).

 

Lep pozdrav,

 

Pripravil:

Anže Novak, univ. dipl. prav

Svetovalec Pooblaščenca za preventivo

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka