Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 23.09.2020
Naslov: Mnenje glede uvajanja kamer za nadzor telesne temperature in evidentiranja delovnega časa
Številka: 07121-1/2020/1677
Vsebina: Biometrija, Delovna razmerja, Moderne tehnologije, Posebne vrste, Zdravstveni osebni podatki
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaš dopis, v katerem ste pojasnili, da  v podjetju uvajate kamere za nadzor telesne temperature delavcev in ostalih, ki vstopajo v podjetje. Ali je možno te kamere tudi uporabiti kot evidenco prihoda delavcev (v obstoječi evidenčni sistem bi tako morali zajeti slikovni material, slike delavcev)?

 

 Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

IP pojasnjuje, da je glede uvajanja sistemov za merjenje temperature delavcev oziroma obiskovalcev izdal sporočilo za javnost, ki je dostopno na:

 

https://www.ip-rs.si/novice/previdno-pri-uvajanju-termokamer-in-merjenju-telesne-temperature-posameznikov-1186/

 

Smiselno podobno velja tudi za druge okoliščine, pri čemer priporočamo tudi naslednja že izdana mnenja:

 

https://www.ip-rs.si/vop/?tx_jzgdprdecisions_pi1%5BshowUid%5D=1636

https://www.ip-rs.si/vop/?tx_jzgdprdecisions_pi1%5BshowUid%5D=1633

 

 

Kot smo poudarili podjetja in ustanove na splošno niso upravičene meriti temperature zaposlenih ali obiskovalcev in s tem obdelovati njihove zdravstvene osebne podatke - ti podatki sodijo med posebne vrste osebnih podatkov in Splošna uredba določa, da je njihova obdelava prepovedana, če ni podana katera od izjem. Podjetja in ustanove bi se morale pred uvajanjem merjenja o tem posvetovati s predstavniki medicinske stroke, za mnenje lahko povprašajo izbranega izvajalca medicine dela in pridobijo oceno stroke, ali je tovrstno merjenje nujno in upravičeno, v kakšnem obsegu naj se izvaja ter kakšen obseg hrambe podatkov je primeren, če sploh.

 

Zdravstvena stroka je torej tista, ki lahko poda verodostojen odgovor o nujnosti in primernosti obdelave teh podatkov in če oceni, da je merjenje oziroma spremljanje ustrezno, mora podjetje/ustanova spoštovati vse določbe Splošne uredbe – predvsem načela varstva osebnih podatkov, posameznike mora o tem ustrezno obvestiti, zagotoviti pa tudi vse potrebne varovalke, med drugim: minimizacijo in sorazmernost obsega obdelave osebnih podatkov in rokov hrambe, varnost podatkov, ter njihovo točnost in ažurnost.

 

Evidentiranje delovnega časa zaposlenih s pomočjo videokamer realno ne more potekati drugače kot s prepoznavo njihovih biometrijskih značilnosti (predvidoma obraza[1]), kar pomeni uporabo biometrijskih ukrepov in bi zato veljali pogoji za uvedbo biometrijskih ukrepov po določbah ZVOP-1 (členi 78 do 80). Smernice o biometrijskih ukrepih, v katerih so pojasnjeni pogoji za uvedbo biometrijskih ukrepov, so dostopne na:

 

https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Biometrija_-_smernice.pdf

 

Glede na prakso IP uporaba biometrijskih ukrepov za namen evidentiranja delovnega časa praviloma ni dovoljena, saj gre za invaziven način obdelave osebnih podatkov, pri čemer obstajajo milejši in enako učinkoviti ukrepi za evidentiranje delovnega časa, zato IP ob strogih pogojih zakonodaje glede uporabe biometrijskih ukrepov praviloma na dovoli takšne uporabe biometrijskih ukrepov.

 

S spoštovanjem,

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka

 

Pripravil:                                                                                                                             

mag. Andrej Tomšič,
namestnik informacijske pooblaščenke       

                                              

 


[1] Teoretično bi sicer to lahko potekalo s človeško in ne avtomatizirano prepoznavo zaposlenega, torej zgolj z običajnimi kamerami in prepoznavo zaposlenega s strani človeka, a se takšen način ne zdi niti realen niti učinkovit ob ostalih preverjeno delujočih in uveljavljenih načinih, kot je npr. evidentiranje delovnega časa s karticami ipd.